Prepoved odlaganja? Zgrešena pot v krožno gospodarstvo
S stališčem, ki ga je organizacija Zero Waste Europe objavila 9. novembra, svari pred uporabo prepovedi odlaganja odpadkov in se zavzema za uporabo učinkovitejših instrumentov zniževanja mešanih ostankov odpadkov za prehod v krožno gospodarstvo. V dokumentu dokazujejo, da so se regije, ki so prepovedale odlaganja odpadkov, ujele v prevelike kapacitete energetske predelave odpadkov, ki zavirajo prizadevanja na podorčju preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe in recikliranja.
Joan-Marc Simon, direktor Zero Waste Europe pravi: “Če ne upoštevamo vseh postopkov obdelave, ki preprečujejo zapiranje snovnih krogov, bo razultat prepovedi enega postopka zgolj to, da se bodo odpadki preusmerili v druge postopke. To pa lahko ustvari nepotrebne napetosti, ki v nobenem primeru ne vodijo v krožno gospodarstvo.”
Dokument analizira sedem držav članic EU, kjer je bila sprejeta prepoved odlaganja in kaže, da je rezultat prepovedi večja količina odpadkov preusmerjenih v sežig, kot pa v recikliranje. To se je zgodilo na Nizozemskem in v Nemčiji, kjer se je sežiganje odpadkov potrojilo, recikliranje pa se je povečalo za dvakrat. V Avstriji in na Norveškem se je recikliranje celo znižalo. Na Danskem je prepoved odlaganja povzročila velik skok sežiganja, ob enem pa je za 37,5 % narasla količina nastalih odpadkov.
Organizacija Zero Waste Europe je prepričana, da prepoved odlaganja vodi samo v statistično premeščanje podatkov o odpadkih in ne izboljšuje sistema ravnanja z njimi. Švedska in Nemčija namreč trdita, da dosegata nič odpadkov na odlagališča, a v resnici odlagata ostanke mehansko-biološke obdelave in pepel iz energetske predelave. Organizacija v dokumentu poudarja še, da politike nič odpadkov na odlagališča ne zanima preprečevanje odpadkov ali ponovna uporaba. Države tako ohranjajo linearni model gospodarstva ter povečujejo nastale količine odpadkov, ki jih potem zgolj preusmerijo v sežig ali recikliranje.
Dokument primerja Kopenhagen, kjer velja prepoved odlaganja odpadkov in pokrajino Treviso, ki ima implementirano zero waste strategijo. Količine mešanih ostankov odpadkov so v Kopenhagnu skoraj šestkrat višje od Trevisa.
Za prehod v krožno gospodarstvo Zero Waste Europe predlaga uporabo enake stopnje obdavčitev tako za odlagališča kot za energetsko predelavo odpadkov, nižje stopnje obdavčitev pa za odlaganje stabiliziranih ostankov odpadkov. Takšen model se je izkazal za bolj učinkovitega pri preusmerjanju sistemov ravnanja z odpadki v preprečevanje nastajanja, ponovno uporabo in recikliranje, kot pa prepoved odlaganja.
Celotno stališče organizacije Zero Waste Europe je dostopno tukaj.
Dodatne informacije:
Joan Marc Simon – Zero Waste Europe
news@zerowasteeurope.eu
+32 (0)25034911