Kdaj bo dovolj?!

Že lani je organizacija Global Witness opozarjala, da sta na svetu v povprečju vsak teden umorjena dva okoljska aktivista. Letošnje poročilo nosi še bolj grozljivo podobo: v letu 2015 so vsak teden umrli več kot trije zagovorniki okolja – skupaj zabeleženih kar 185.

Številke so šokanten dokaz, da okolje postaja novo bojišče človekovih pravic. Na globalni ravni industrija prodira globlje in globlje na nova območja, potrošniške zahteve po lesu, rudninah in palmovem olju pa to le še spodujajo. Vedno pogosteje se temu po robu postavljajo lokalne skupnosti, a se ponavadi znajdejo v navzkrižnem ognju zasebnih varnostnikov industrije, državnega represivnega aparata ter pogodbenih morilcev.  Zaskrbljujoče je tudi, da se delovanje aktivistov pogosto skuša označiti kot terorizem.

Berta Caceres (Honduras), ki je leta 2015 za svoje delo prejela Goldmanovo nagrado, je bila umorjena marca 2016. Njen umor kaže, da se agresija industrije ne ustavi pred ničemer.

Žrtve so povezane z nasprotovanjem mega projektom kot so rudniki, veliki jezovi na rekah, legalna in ilegalna sečnja lesa ter vedno pogosteje tudi kmetijstvo. Ti projekti se dostikrat odvijajo brez vednosti lokalnih prebivalcev. Kaj se dogaja zaznajo šele, ko buldožerji že obkrožijo njihov prostor. Odpor pa kasneje zatre vojska ali paravojaške skupine, ki jih najame industrija.

Največ umorov so leta 2015 zabeležili v Braziliji (50), sledijo Filipini (33) in Kolumbija (26). Domorodni prebivalci predstavljajo 5 % svetovne populacije, a jih je med žrtvami skoraj 40 %. Največ žrtev (42 v 10 državah) je povezanih z rudniki in ekstraktivno industrijo.

Gre za hitro naraščajočo krizo, ki ne kaže znakov umirjanja. Podnebne spremembe in naraščajoče prebivalstvo stopnjujeta pritiske na naravne vire in če ne bomo ukrepali takoj, bo število žrtev, ki jih lahko pričakujemo v prihodnje, hitro zasenčilo tiste, ki  jih zaznavamo danes.

Povezava na poročilo organizacije Global Witness.

Piše: Erika Oblak