Nujni cilji za ravnanje z ostanki odpadkov na ravni EU – Slovenija postavlja trende

Bruselj, 23.3.2016. Statistike Eurostata o odpadkih, objavljene 22.3.2016, kažejo, da je vsak Evropejec v letu 2014 ustvaril 475 kg odpadkov, od katerih je bilo le 44 % recikliranih ali kompostiranih. Preostalih 56 % odpadkov je končalo na odlagališčih (28 %) oz. v sežigalnicah (27 %).

Zero Waste Europe (ZWE) v teh statistikah opaža dva poglavitna trenda:

malo napredka glede preprečevanja nastajanja odpadkov,
odpadki se iz odlagališč preusmerjajo v sežigalnice (do 11%) in le v manjši meri v recikliranje (do 1%).

V splošnem se zdi, da države, ki dosegajo dobre rezultate na področju predelave, niso sposobne zmanjšati količin nastalih odpadkov. Na drugi strani pa se države, ki uspešno omejujejo nastajanje odpadkov, spopadajo s problemom, kako materiale preko recikliranja in kompostiranja vrniti v gospodarstvo.

Zaradi teh trendov in zaradi uspešnega prehoda v krožno gospodarstvo ZWE predlaga, da se na evropski ravni postavi skupen cilj: 100 kg mešanih ostankov odpadkov na prebivalca letno. Tako bi zagotovili več recikliranja v državah z nizko stopnjo nastalih količin odpadkov in v državah z naprednimi programi recikliranja zagotovili manj nastalih odpadkov.

Joan March Simon, direktor ZWE, pravi: ”Cilj 100 kg mešanih ostankov odpadkov na prebivalca letno do leta 2030 je dober indikator učinkovitega upravljanja in rabe virov, saj deluje v vrhnih ravneh hierarhije odpadkov ter učinkovito združuje politiko preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja.”

Če pogledamo podatke o količinah ostankov odpadkov za leto 2014 vidimo, da se razen Malte, Cipra (otoški državi) ter Danske, države članice večinoma približujejo evropskemu povprečju 259 kg na prebivalca. Zato je cilj 100 kg na prebivalca do leta 2030 tudi dosegljiv.

Ostanki odpadkov na prebivalca v letu 2014 (Vir: Eurostat, 2016)

Stanje je v državah članicah sicer zelo raznoliko, tako glede nastajanja odpadkov, kot glede ravnanja z njimi. Nekatere države članice so – na primer Romunija, Poljska in Latvija – s 300 kg nastalih odpadkov na prebivalca pod povprečjem EU. Hkrati nekatere druge članice – na primer Danska, Ciper in Nemčija – ustvarijo občutno več odpadkov na prebivalca, kot je evropsko povprečje: 600 kg oz. v primeru Danske celo 750 kg na prebivalca.

Ravnanje z odpadki v letu 2014 v kg na prebivalca (Vir: Eurostat, 2016)

ZWE poudarja, da je Slovenija, čeprav relativno nova država članica, med vsemi evropskimi državami v prakso najuspešneje prenesla hierarhijo ravnanja z odpadki: ima visok delež recikliranja in s stabilno količino nastalih odpadkov, ki je precej pod evropskih povprečjem. Slovenija tako na ravni EU dosega najboljše rezultate in najmanjšo količino ostankov odpadkov, ki je leta 2014 znašala zgolj 102 kg na prebivalca.

Joan Marc Simon dodaja: “Krožno gospodarstvo v Evropi pomeni zmanjšanje nastajanja odpadkov in povišanje stopnje njihovega recikliranja. Slovenija je dober primer, ki kaže, da je istočasno možno oboje.”

Deleži recikliranja komunalnih odpadkov v obdobju 2005 – 2014 (Vir: Eurostat, 2016)