Toksini, ki jih ne bi smelo biti v naši hrani
Globalni maloprodajni trg hane je vreden 4 trilijone dolarjev (1 trilijon = 1 milijon milijonov) in strmo narašča. Dobavne verige postajajo vedno bolj kompleksne in odpirajo prostor kriminalu na področju hrane: ponaredki, ki lahko vsebujejo tudi nevarne snovi. “Vse se vrti okrog denarja,” pravi Chris Van Steenkiste, specializirani preiskovalec ponarejene hrane pri Europolu in dodaja: “Še vedno preiskujemo nekaj primerov, ki so očitno povezani s kriminalom in mafijo.”
Foto: Nina Presker, arhiv EBM
Zagotovo se še spomnimo afere s konjskim mesom, ki pa ni osamljen primer. V univerzitetnem laboratoriju v Belfastu so testirali izdelek, označen kot ‘posušen origano’. Rezultati so pokazali, da nekatere serije vsebujejo celo do 40 odstotkov drugih rastlin kot sta recimo listje oljčnih dreves ali mirte. Ne gre zgolj za to, da so ljudje ogoljufani, gre za to, da takšni dodatki niso ustrezno pripravljeni za prehrano ljudi in lahko vsebujejo pesticide.
Skoraj vsaki vrsti hrane se lahko doda tudi nevarne snovi. Začimbam so včasih dodana industrijska barvila. Ker se cena mleku določa na osnovi vsebnosti beljakovin, jih ponarejevalci razredčenemu mleku dodajo iz drugih virov: beljakovine riža ali celo hidrolizirano usnje živalskih kož. V državah z visokimi temperaturami, kjer notanjost tovornjaka lahko doseže celo 40 stopinj, pa konzervanse, celo formaldehid, ki je smrtno nevaren strup. Četudi nevarne snovi niso dodane namenoma, kot na primer dodatki na osnovi riža, je seveda pomembno kako je bil riž pridelan, saj lahko vsebuje visoke koncentracije arzena. Pri ponaredkih pa ne gre vedno samo za nevarne snovi.
Večina ljudi ne loči med ribjimi fileji vahnje, trske ali mola, a je med njimi velika razlika v ceni. Laboratoriji za varno hrano so razvili različne instrumente in postopke, s katerimi lahko odkrivajo različne načine ponarejanja hrane. Ugotovijo lahko celo, ali je bila riba ujeta z ribiško palico ali mrežo. Ugotovijo lahko ali so bili polži nabrani v naravi ali vzgojeni in ali je bila stara hobotnica oprana s kemikalijami in ponovno zamrznjena ter prodana kot sveža.
Chris Elliott, direktor Inštituta za svetovno varnost preskrbe s hrano na Queen’ University meni, da ponarejanja hrane ni možno izkoreniniti, da pa države tovrsten kriminal lahko ovirajo, če do tega zavzamejo odločno držo.
“Lahko preprečimo ljudem, da bi to počeli?” se vpraša. “Ne. Tisto kar moramo narediti je, da jim to zelo otežimo.”
Povzeto po: These toxins in our food almost certainly shouldn’t be there, Chris Baraniuk, BBC
