Foto zgodba: pot plastenke
Kaj se zgodi s plastičnimi odpadki, ko zapustijo naša dvorišča? Odgovor za primer plastične folije smo podali v prvi foto zgodbi. Tudi tokrat ostajamo pri podjetju Omaplast z Grosupljega, kjer se ukvarjajo s predelavo PP, HDPE in LDPE plastike. Zapletene kratice, pogosto opremljene še z različnimi številkami, ki nam povedo bore malo, če nismo ravno ‘plastični’ strokovnjaki. Smo pa toliko večji strokovnjaki med nakupovalnimi policami, kjer na nas čakajo tudi velike in male, pisane in prozorne … plastenke! Nam najbolj poznane so plastenke s pijačo, ki so narejene iz PET plastike. Ostale (npr. čistila) so večinoma narejene iz HDPE, lahko pa tudi PP. Ekologi brez meja smo v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja spoznali njihovo pot od odpadka do nove surovine.
Plastenke po uporabi odlagamo v zabojnik za embalažo. Komunalno podjetje odpadke odpelje v zbirni center, kjer jih strojno in ročno sortirajo po vrstah (plastike). Zbiralci razvrščene odpadke prevzamejo in odpeljejo v skladišča, od tu naprej pa predelovalcem, kot je na primer podjetje Omaplast, kjer plastenke stehtajo in preverijo njihovo kakovost.
V prvi fazi, fazi mletja, velikost plastike zmanjšajo na cca 14mm. Sledi pranje, kjer se izločijo nečistoče in ostale vrste plastike, ki potonejo v vodi in so primerne le za termično izrabo. Preostali uporabni material potem potuje na proces sušenja in na koncu ekstruzije – segrevanja. V ekstruzijskem procesu je plastika segreta na ~250 °C, kjer se plastificira in potiska skozi goste filtre, od koder pride končni produkt, granulat, ki je primeren za proizvodnjo nove plastike.
Foto zgodba
Ne spreglejte
Utrinke obiska podjetja Omaplast si lahko ogledate v naši prvi od treh foto zgodb. Z namenom podpore izobraževalnih procesov pa smo foto zgodbo pripravili tudi v obliki prezentacije, ki si jo lahko ogledate in prenesete na tej povezavi. Že naslednji mesec pa vam bomo pokazali, kaj se zgodi s svečami, ko zapustijo pokopališče. Spremljajte nas še naprej, saj smo tudi Ekologi brez meja prišli do nekaterih presenetljivih spoznanj.
Foto: Boštjan Selinšek, foto zgodba: Katja Sreš
Projekt Plastika naša vsakdanja delno financira
