Foto zgodba: pot plastične folije
Ena izmed pomembnejših aktivnosti projekta Plastika naša vsakdanja je odgovoriti na večkrat zastavljeno vprašanje, kaj se zgodi s plastičnimi odpadki, ko zapustijo naša dvorišča. Odgovore smo Ekologi brez meja poiskali med drugimi pri podjetju Omaplast z Grosupljega, kjer se ukvarjajo s predelavo PP, HDPE in LDPE plastike. Med slednjo sodijo tudi plastične folije, katere pot od odpadka do nove surovine smo vzeli pod drobnogled.
Podjetje Omaplast letno prevzame 30 tisoč ton odpadne plastike, ki jo predela v 20 tisoč ton granulatov. Med njimi je tudi plastična folija. Oglejmo si njeno pot od materiala do izdelka in ponovno materiala. V folijo so zavita nekatera živila in druge dobrine (npr. revije), ki jih najdemo na policah trgovcev. Po uporabi jo odložimo v zabojnik za embalažo. Komunalno podjetje odpadke odpelje v zbirni center, kjer jih strojno in ročno sortirajo po vrstah (plastike). Zbiralci razvrščene odpadke prevzamejo in odpeljejo v skladišča, od tu naprej pa predelovalcem, kot je na primer podjetje Omaplast, kjer najprej preverijo kakovost materialov.
Folije nato odprejo na odpiralcu bal, kjer material potuje naprej na ročno sortiranje za izločanje nečistoč, kot so tetrapak, časopisi, revije itd. Ročno sortiranje je nujno, saj stroji odstranijo le do 80 % vseh nečistoč. Po barvah ločene folije potujejo na mletje in frikcijsko pranje ter flotacijo. Pri frikcijskem pranju najprej izločijo površinsko umazanijo, pri flotaciji pa se odstranijo še drugi materiali v vodi, tako da potonejo tisti, ki niso primerni za predelavo. Folija je nato posušena in densificirana, kar pomeni, da jo zopet stisnejo v plastično maso. Sledi ekstruzija, kjer material segrejejo do cca 250 °C, in ga potisnejo skozi filtre. Iz tega materiala nastane granulat, ki je uporaben za proizvodnjo novih izdelkov.
Foto zgodba
Fotogalerija
Foto: Boštjan Selinšek, foto zgodba: Katja Sreš