Kaj imajo skupnega ljubljanske prireditve in hoteli?

Ekologi brez meja smo tudi letos združili moči s Turizmom Ljubljana, da bi bolje ocenili stanje z odpadki v hotelih in na prireditvah v naši prestolnici.

Turizem je letno odgovoren za 35 milijonov ton odpadkov, nekatere študije pravijo, da za kar sedmino vseh globalno ustvarjenih komunalnih odpadkov, te številke pa naj bi narasle za 251 % do leta 2050. To so številke, ki jih težko razumemo. Zato smo s Turizmom Ljubljana in komunalnim podjetjem Voka Snaga skupaj staknili glave in začeli premišljevati, kaj se da narediti. Ker brez podatkov ne gre, smo svoje prve napore usmerili v boljše razumevanje stanja v hotelih, koliko odpadkov zares ustvarjamo, ter izobraževanje in ozaveščanje o dobrih praksah in možnih izboljšavah.

Hoteli

V prvem letu projekta smo skupaj s hotelirji določili 3 cilje: vzpostavitev modela merjenja, zmanjšanje količine odpadkov v hotelski industriji in boljša stopnja ločevanja odpadkov. Takrat se nam je pridružila tudi Filozofska fakulteta z zainteresiranimi študenti geografije, ki so opravili sortirne analize mešanih odpadkov v hotelih, podatkovne analize in ustvarili stran z vsemi rezultati. 

V drugem letu je bil naš cilj, da poleg izobraževanj za hotele izvedemo bolj natančno tehtanje, da bi bili pridobljeni podatki primerljivi z raziskavami iz drugih držav. Prvič smo tehtali aprila, drugič oktobra, po tri dni skupaj. Pregled ustvarjene količine odpadkov na gosta na noč kaže precejšnjo pestrost. Sodelujoči hoteli so namreč daleč pod povprečjem raziskav, saj je imel le eden količine primerljive z evropskim povprečjem med 1,5-2 kg, vsi ostali pa manj kot kilogram odpadkov na gosta. 

Razloge lahko iščemo v tem, da se je spremenila splošna slika turizma, ki zahteva bolj trajnosten pristop, lahko da je izbira trajnostne nabave postala lažja, da hoteli v Sloveniji na splošno ustvarjajo precej manj odpadkov kot hoteli drugje po Evropi, da so hoteli, ki so se odzvali, že sami po sebi bolj aktivni in ozaveščeni na tem področju ali pa kombinacija vsega navedenega. Za konkretnejše zaključke bi morali zbrati precej več podatkov iz večih hotelov, tudi izven Ljubljane.

Rezultati niso zgolj pokazatelj stanja na ravni občine, ampak služijo hotelom kot orodje, da ugotovijo, kje se so dobri ali pa celo odlični in kje so možne izboljšave. Skupne delavnice pa služijo kot odlična priložnost za izmenjavo dolgoletnih izkušenj, idej in dobrih praks. Vabljeni, da se nam pridružite tudi drugi ponudniki turističnih namestitev, saj si želimo, da bi se k projektu pridružilo čim več hotelirjev, ker bomo potrebovali še več podatkov, da bomo lahko spremljali trend in učinke sodelovanja pri projektu.   

Prireditve

Ker pa se v Ljubljani ne le spi in je, ampak tudi uživa na raznovrstnih dogodkih, smo analizirali stanje na 12 izbranih prireditvah na javnih površinah različnega tipa in velikosti, ki so bile sofinancirane s strani Turizma Ljubljana. Igrali smo se inšpektorje pod krinko analizirali nastajanje odpadkov na vseh ravneh prireditve in si zastavljali vprašanja, kot so: v kakšni embalaži prireditev streže pijačo, je pivo v pločevinkah ali točeno v sodih, ga nalijejo v pralni kozarec za večkratno rabo na kavcijo ali v navadni plastični kozarec? Na čem se streže hrana, ali ločujejo odpadke, kakšna je stopnja ločenosti in tako naprej.

Na presenečenje nas vseh smo ugotovili, da imajo ljubljanske prireditve pred seboj še kar nekaj izzivov. Le ena prireditev, ki smo jo obiskali, je pijačo stregla v kavcijske kozarce, prav nobena pa ni imela trajnega pribora za hrano. Na splošno je je bilo precej nejasnosti, tako kar se tiče nešteto različnih materialov, ki so jih gostinci ponujali, kot kasnejše dileme obiskovalcev, kako se te izdelke sploh ločuje. En kozarec je plastičen, drug je biorazgradljiv, a oba izgledata enako. Zato ni prav nič čudno, da so bili odpadki ob pogledu v zabojnike slabo ločeni.

Morda se kdo slabih rezultatov ustraši, sami pa se jih vedno potiho malo veselimo, ker dobro vemo, da bomo lahko z nekaj preprostimi ukrepi hitro dosegli velike spremembe. Že samo z uvedbo kavcijskih kozarcev, ki so drugod postali že norma, se lahko velikega deleža odpadkov znebimo. Če pijačo kupujemo na rinfuzo v povratnih steklenicah in namesto plastificirane vode postavimo pitnik, se znebimo še precejšnjega dela odpadkov. 

Le poglejte naš najboljši primer prakse, Lahinja Trail v Beli krajini, ki je letos dosegel kar tri zvezdice zero waste naziva. Kako jim je to uspelo?

Lahinja trail – prva slovenska prireditev na poti zero waste s tremi zvezdicami

Gostinci so vso pijačo kupili v povratnih steklenicah, celo čevapčiče so kupili v lokalni mesnici v povratni embalaži, hrano in pijačo pa so stregli na trajne krožnike, pribor in kozarce. Tako prireditev sama po sebi skoraj ni proizvajala odpadkov.

Da bi v naslednjih letih lahko dosegli skokoviti napredek, smo pripravili podlage za uvedbo sistemskih rešitev — da bodo tudi ljubljanske prireditve nekoč odražale podobo zelene Ljubljane.

Veseli smo, da je letošnje medsektorsko sodelovanje ne le omogočilo krasen pregled stanja na terenu ampak je tlakovalo pot k zelo plodnemu in ciljnemu iskanju rešitev tako za hotele kot prireditve. Upamo, da bomo tudi v prihodnje uspešno sodelovali in s ciljanimi ukrepi preprečili nastajanje odpadkov ter se tako veselili skupnih uspehov.

Pišeta: Ana Golja in Ema Otavnik