Koliko oblačil letno konča v smeteh? Bled ima odgovor – in rešitev

Verjetno se vam je že zgodilo: omara je polna, pa vseeno nimate “kaj obleči”. In ko se oblačil znebite, ta prehitro končajo v zabojniku za mešane odpadke. Na Bledu so se odločili, da to spremenijo.

V sklopu projekta STICT (“Krepitev izvajanja krožnih strategij za tekstil v EU”) Ekologi brez meja skupaj z Občino Bled in Infrastrukturo Bled že drugo leto preizkušajo, kako narediti ponovno uporabo in zbiranje tekstila enostavnejše in bolj vidno.

“Resnica o tekstilu je res strašljiva”

Aprila so na Bledu zagnali ozaveščevalno kampanjo “Resnica o tekstilu je res strašljiva!”, ob zagonu nove storitve – mobilnega zbiranja tekstila, ki bo odslej potekalo dvakrat letno (naslednjič 17. oktobra). Že prva izvedba, 18. aprila, je prinesla 380 kilogramov tekstila, ki mu zdaj ne bo treba med mešane odpadke – od tega je bila dobra polovica primerna za ponovno uporabo.

Ko prestopite prag njihovih prostorov, vas pričaka prava zakladnica: prenovljeni kos pohištva, lična klop s sedalom iz predelanega tekstila, unikatna ali klasična oblačila – med njimi morda celo kakšen kos slovenske blagovne znamke, komplet skodelic za čaj ali kavo, igrače za najmlajše in še marsikaj drugega. Za tiste, ki radi ustvarjamo z rokami, so na voljo delavnice v njihovih labih: predelava pohištva, šiviljska popravila in predelava plastike. V Reuse labu pa raziskujejo potencial ostankov različnih materialov za ponovno uporabo in reciklažo – med drugim so razvili akustično izolativne panele iz recikliranega tekstila.

Ali veste, kam gredo oblačila, ki jih vržete v zabojnik za tekstil? Infrastruktura Bled je v sklopu projekta prvič podrobno spremljala to pot, od zbirnega centra in zabojnikov naprej. Izkaže se, da lahko oblačilo, ki ga podarite, prodate ali oddate v namenski zabojnik, dobi novo življenje – prek humanitarne organizacije, prodaje, izmenjevalnice ali centra ponovne uporabe Škart. Vsi ostali kosi pa se znajdejo med mešanimi odpadki ali v zbirnem centru skupaj z že uničenim tekstilom. Podatki so streznjujoči: le vsak peti kilogram odpadnega tekstila je zbran ločeno, skupno pa več kot štiri petine vseh odvrženih oblačil na koncu pristane na odlagališču ali v sežigu. Prav zato je pomembno, da še uporaben tekstil, obutev in dodatke odložite v rdeče zabojnike Tekstilko.

Izmenjevalnice: manj je (tokrat) res več

Letos smo izvedli že dve izmenjevalnici oblačil in dodatkov, dve nas še čakata. To je ena najbolj otipljivih oblik krožnega ravnanja s tekstilom – oblačilo, ki ga ne nosite več, dobi novega lastnika, brezplačno in brez odpadka. Novost letos je omejitev na 10 kosov na osebo, tako pri prinosu kot pri odnosu: izmenjevalnica namreč ni razprodaja niti odlagališče presežkov, temveč priložnost, da vsak kos najde lastnika, ki ga bo dejansko nosil.

Škart je zdaj odprt dlje

Center ponovne uporabe Škart je od 1. junija do 30. novembra odprt 8 ur na dan od ponedeljka do petka (8-12h in od 15-19h), zahvaljujoč novi zaposleni osebi – več priložnosti, da poiščete kaj iz druge roke ali oddate stvari, ki so še vedno primerne za ponovno uporabo

Kaj se dogaja s proizvajalčevo odgovornostjo (PRO) za tekstil

Zbiranje in izmenjevalnice so ena stran zgodbe, druga pa je vprašanje, kdo bo te sisteme dolgoročno financiral. Tu prihaja v ospredje razširjena odgovornost proizvajalca (PRO) za tekstil: evropska zakonodaja od januarja 2025 zahteva ločeno zbiranje tekstila v vseh državah članicah, do leta 2029 pa bo sledila ocena učinkov sprejetih ukrepov. Ključna novost je, da bodo stroške zbiranja, sortiranja in obdelave po novem krili proizvajalci sami, prispevki pa naj bi bili prilagojeni okoljskim lastnostim izdelkov – hitro-modna oblačila bi tako proizvajalce stala več.

Nujnost te spremembe potrjujejo slovenski podatki: leta 2024 je bilo pri nas ločeno zbranih le okoli 35 % odvečnega tekstila, dejansko recikliranega pa le okoli 46 ton, in to v tujini. Stroka ob tem opozarja, naj shema za tekstil ne ponovi napak sheme za embalažo, ki najbolj obremeni prav najmanjše proizvajalce (vir: https://knof.si/blog/2025/12/17/ugotovitve-iz-dogodka-kroznost-v-tekstilu/)

Kaj sledi

Do konca leta nas čakajo še: Festival ponovne uporabe v Zdraviliškem parku (23. avgust), promocija Škarta in delavnice (19. september), druga izvedba mobilnega zbiranja (17. oktober) ter jesenska izmenjevalnica v MGC Vezenine (12. november).

Tekstilna industrija je eden največjih porabnikov virov in onesnaževalcev na svetu, tekstilni odpadek pa ostaja veliko manj viden kot plastična embalaža. Lokalne pobude na Bledu in nacionalne kampanje, kot je “35 centov”, kažejo, da je sprememba mogoča – od ene same omare do sistemske ureditve na državni ravni.

Naslednjič, ko boste v roki držali oblačilo, ki ga ne nosite več, se vprašajte: ali ga res mora pot voditi v zabojnik za mešane odpadke?