Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica obdržale 3 zvezdice Zero waste certifikata

V začetku junija je v občinah Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica potekala ponovna revizija v sklopu certifikata Zero waste občina, ki je bila izvedena vzporedno s praktičnim usposabljanjem za bodoče mentorje in revizorje (projekt BEZWA2).

Od prve revizije so minila dobra tri leta, presoja in ocena rezultatov zadnjega obdobja pa sta pokazali, da so občine uspele obdržati enako raven okoljske aktivacije in ozaveščenosti. Občine so tako ohranile 3 zvezdice od možnih 5, kolikor jih evropski certifikat največ podeljuje.

Vodilna revizorka Kristiina Kerge iz organizacije Zero Waste Estonia povzema:
»Ponovna revizija je poudarila, kako pomembno je, da občine nenehno spremljajo svoj napredek in ohranjajo pristop z več deležniki k zmanjševanju odpadkov. Občine bi morale v prihodnje oceniti tudi, kako se njihove politike odražajo v dejanskih rezultatih, zlasti pri spodbujanju učinkovite rabe virov in zagotavljanju pravičnega dostopa do orodij in rešitev, ki pomagajo preprečevati nastajanje odpadkov.«

Vse tri občine so del pobude zero waste že od samega začetka – mreži so se pridružile septembra 2014, torej pred dobrimi enajstimi leti. Skupaj predstavljajo raznoliko sliko slovenskega podeželja in mestnega obrobja: skupaj štejejo čez 26.000 prebivalcev na dobrih 180 km2 površine.

Ravnanje z odpadki v vseh treh občinah upravlja Javno Komunalno podjetje Vrhnika (JKPV), ki je skozi skupen Zero waste načrt in strategijo (2021–2030) močno vpeto v koncept zero waste – tudi prek svoje enote DEPO in njenega delovanja.

Kako uspešen je sistem v praksi

Vrhnika ločeno zbiranje odpadkov pozna že od leta 1994, ko je občina na pobudo Komunalnega podjetja Vrhnika sprejela vizionarsko odločitev o uvedbi ločenega zbiranja v gospodinjstvih – v času, ko o tem v Sloveniji ni razmišljala še nobena druga občina. Prav ta dolgoletna tradicija je razlog, da so se Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica leta 2014 kot prve slovenske občine pridružile evropski mreži zero waste skupnosti.

Stopnja ločevanja: V zadnjem desetletju je bilo le eno leto, ko Komunalnemu podjetju Vrhnika ni uspelo doseči 82 % ločeno zbranih frakcij odpadkov – stopnja ločevanja se torej že vrsto let giblje okrog 83 %, kar občine uvršča precej nad slovensko povprečje (74 %). Med leti 2015 in 2025 se je število prebivalcev na območju treh občin povečalo za 12 %, medtem ko so se zbrane količine odpadne embalaže v istem obdobju povečale za kar 31 % – kar kaže, da sistem ločevanja raste hitreje od same populacije in da se je kultura ločevanja med prebivalci dodatno okrepila.

Zakaj sistem deluje:

Več kot 30 let izkušenj in dobro razvita infrastruktura – ločeno zbiranje na območju poteka že od leta 1994, danes pa sistem med drugim vključuje več kot 230 ekoloških otokov, razširjen zbirni center ter Center ponovne uporabe DEPO.
Ozaveščanje se začne že pri najmlajših – JKP Vrhnika izvaja izobraževanja za različne starostne skupine, od vrtcev do študentov, ter z različnimi komunikacijskimi aktivnostmi redno nagovarja tudi širšo javnost.
Ponovna uporaba postaja del lokalnega okolja – poleg delovanja Centra ponovne uporabe DEPO po občinah potekajo različne izmenjevalnice oblačil in druge aktivnosti, ki izdelkom podaljšujejo življenjsko dobo.
Zero waste se seli tudi na prireditve – samo na Vrhniki so trenutno tri prireditve na poti zero waste: Festival kave, Cankarjev pohod in Modernfest, kjer organizatorji postopoma uvajajo ukrepe za preprečevanje in boljše ločevanje odpadkov.
Dobre prakse imajo merljive rezultate – med njimi je pilotna uvedba pralnih plenic v vrtcu Vrhnika, s katero so zmanjšali količino odpadnih plenic za približno 25.000 kosov letno.
Znanje delijo tudi z drugimi – JKP Vrhnika vsako leto gosti domače in tuje delegacije, ki si ogledajo njihove dobre prakse na področju ravnanja z odpadki.
Sistem se še naprej razvija – letos ga nadgrajujeta zbiranje mešane embalaže od vrat do vrat in priprava digitalne platforme za boljšo uporabniško izkušnjo.

Kljub odličnim rezultatom ostaja izziv nepravilno odlaganje odpadkov ob ekoloških otokih, ki ga povzročajo premajhna kapaciteta zabojnikov ali odlaganje neprimernih odpadkov. Podjetje zato skupaj z občinami izvaja pogostejše čiščenje po vnaprej določenem urniku in je okrepilo nadzor z Medobčinskim inšpektoratom na najbolj kritičnih lokacijah, rezultati pa že kažejo upad števila kršiteljev.

Priporočila za naslednjo stopnjo

Letošnja revizija je pokazala, da so temelji trdni, a da bo za naslednjo stopnjo certifikata potrebno še nekaj dodatnega dela. Med ključnimi priporočili revizorja izpostavljata:

Prevzeti odgovornost za izvajanje ZW načrta z analizami, kje je v stavbah in na območjih občine mogoče zmanjšati oziroma preprečiti nastajanje odpadkov.
Oblikovati konkreten akcijski načrt, ki nadgrajuje obstoječo zero waste strategijo – z jasno razdelitvijo odgovornosti in rednimi srečanji za pregled napredka.
Spodbujati uporabo večkratnih (ponovno uporabnih) izdelkov na prireditvah, na primer z zagotovitvijo storitve pranja posode.
Nadgraditi že dober delež ločenega zbiranja odpadkov z večjo pozornostjo na preprečevanju nastajanja odpadkov.
Slediti dobrim praksam iz tujine – ker so občine svoje izkušnje že delile z drugimi na mednarodni ravni, je čas, da začnejo spremljati tudi prakse preprečevanja odpadkov iz drugih držav ter zaposlenim omogočijo udeležbo na študijskih obiskih.
Nadgraditi analize javnih naročil in preseči raven, ki jo zahteva nacionalna zakonodaja.

Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica tako ostajajo del skupine slovenskih pionirjev Zero Waste gibanja – njihova zaveza pa se, kot kaže tudi zadnja revizija, z leti le krepi.