Uredba o odpadni embalaži

UREDBA O RAVNANJU Z EMBALAŽO IN ODPADNO EMBALAŽO

(Neuradno prečiščeno besedilo avgust 2011)

Uredba določa pravila ravnanja pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi embalaže ter pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Uporablja se za vso embalažo, ki se daje v promet in vso odpadno embalažo, ki nastane v industriji, trgovini, storitvenih in drugih dejavnostih  ter gospodinjstvih.

Ureba loči tri vrste embalaže: prodajno, skupinsko in transportno. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek je prodajna ali skupinska embalaža, ki kot ločeno zbrana frakcija nastaja v gospodinjstvih. Odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek je odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju gospodarskih dejavnosti.

Okoljski cilji:

1. za najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže je potrebno zagotoviti predelavo
2. za najmanj 55 – 80 % celotne mase odpadne je potrebno zagotoviti recikliranje
3. za posamezno vrsto embalažnega materiala je potrebno zagotoviti recikliranje:

• 60 % stekla
• 60 % papirja in kartona
• 50 % kovin
• 22,5 % plastike
• 15 % lesa

Ukrepi preprečevanja nastajanja odpadne embalaže in načini uvajanja odgovornosti embalerja se določijo v operativnem programu za to področje.

V uredbi so določene zahteve za embalažo, ki se lahko uporablja ali da v promet, vključno z mejnimi vrednostmi težkih kovin. Embalerji morajo ministrstvu sporočati podatke o dajanju embalaže v promet za vsako trimesečje posebej. Izjeme so podjetja, ki dajejo v promet vračljivo embalažo ali če letna količina embalaže ne presega 15 ton.

Gospodinjstva morajo odpadno embalažo ločeno zbirati in jo oddajati javni službi ravnanja s komunalnimi odpadki. Opadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je prepovedano prepuščati javni službi. Izvajalec javne službe mora zagotoviti zadostno število zbiralnic ločenih frakcij in zagotoviti možnost oddaje odpadne embalaže v zbirnem centru.  Zbrano odpadno embalažo mora izvajalec brezplačno oddati družbam za ravnanje z odpadno embalažo v deležih, kot jih objavi ministrstvo.

Distributer mora brezplačno vzeti nazaj transportno ali skupinsko embalažo, če jo končni uporabnik želi vrniti. Zbrano odpadno embalažo mora distributer brezplačno oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo.

Družba za ravnanje z odpadno embalažo zagotavlja redno prevzemanje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek in odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek ter zagotoviti njeno ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Embalerji, pridobitelji blaga ter proizvajalci embalaže morajo skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo. Za ravnanje z odpadno embalažo morajo družbi plačevati stroške. Za embalažo, ki ni komunalni odpadek pa lahko zbiranje zagotovijo tudi sami, če pridobijo potrdilo o vpisu v ustrezno evidenco.

Družba za ravnanje z odpadno embalažo mora zagotoviti predpisano ravnanje z njo na celotnem območju, na katerem embalaža nastaja. Za opravljanje svoje dejavnosti mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Dovoljenje dobi gospodarska družba, ki je registrirana za ravnanje z odpadki, razpolaga s sredstvi in opremo ter izpolnjuje pogoje za ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje odpadne embalaže. Urediti mora enega ali več zbirnih centrov. Javnost mora obveščati o namenu in ciljih zbiranja odpadne embalaže ter možnostih njenega recikliranja in predelave.

Družba mora do 31. marca tekočega leta oddati poročilo o ravnanju z odpadno embalažo za preteklo koledarsko leto.

Kot posvetovalno telo ministrstva se ustanovi Komisija za embalažo in odpadno embalažo, katere člane imenuje minister.

Nadzor nad izvajanjem opravljajo inšpektorji za okolje, uredba vsebuje tudi kazenske določbe.

Besedilo v PDF obliki: SLO-UREDBA O EMBALAŽI