Intervju z direktorjem prvega slovenskega zero waste hotela
Turizem je izjemno pomembna gospodarska panoga in upad gostov zaradi različnih gospodarskih in političnih kriz je hud udarec za vsako turistično destinacijo. Posledice čutijo tako podjetja, hoteli kot seveda tudi posamezniki. Za leto 2017 lahko rečemo, da je z vidika turizma doživelo pravi preporod. Seveda pa povečano število gostov poleg mnogih prednosti za državo in lokalno prebivalstvo prinaša tudi obilico negativnih vplivov. Od prometnih zamaškov in zaradi tega bolj onesnaženega zraka do povečane porabe vode in elektrike in seveda velikih količin odpadkov. V zadnjem času naletimo na vse več novic, da so se nekateri kraji odločili bistveno omejiti obisk turistov, saj ti s svojim ravnanjem preveč obremenjujejo lokalno floro in favno in z odpadki spreminjajo prej privlačno naravo v veliko smetišče.
Zato je izjemno pomembno prepoznati takšne vplive na okolje in svojo dejavnost primerno prilagoditi. Raziskave kažejo, da si gostje želijo neokrnjeno naravo in da je to pri izbiri destinacije za oddih pomemben dejavnik.
Hotel Ribno je v maju uradno postal prvi slovenski zero waste hotel. V preteklem letu so aktivno uvajali predlagane ukrepe, s katerimi so kar se da zmanjšali količino odpadkov. Nekaterim odpadkom se kljub največjemu trudu ne da izogniti, zato pa so poskrbeli, da se pravilno ločujejo. Spremembe lahko vidimo na vsakem koraku, od recepcije, jedilnice in sob do najbolj skritih kotičkov, kot so shrambe. Vendar se vedno znova porajajo nove pobude za izboljšave in tako bo tudi v prihodnosti. Zero waste je namreč predvsem pot, ki je dolga in ji za zdaj še ni videti konca. Da se lahko hotel uspešno poda na pot življenja brez odpadkov, je potrebno sodelovanje vseh. Najprej so to vodstvo in zaposleni, seveda pa uspeha ni, če pri tem ne sodelujejo tudi gostje. Raziskave kažejo, da se gostje na počitnicah navadno obnašajo manj varčno kot doma. To se kaže predvsem v porabi elektrike in vode in navsezadnje tudi pri prehranjevanju, saj na krožnikih pogosto ostajajo velike količine hrane. Zato je pri uvajanju ukrepov zelo pomembno, kako jih bomo predstavili gostom, da jih ne bodo videli kot oviro, ampak bodo v njih prepoznali pomen za okolje in s tem posredno tudi zanje.
Ne smemo pozabiti še na en zelo pomemben dejavnik – to so lokalno okolje in dobavitelji. Lokalno pridelana hrana, ki ne potrebuje tisoče kilometrov, da pride na mizo, pomembno vpliva na kakovost ponudbe, zmanjšuje negativen vpliv na okolje, v domačem okolju pa vključuje in povezuje ljudi v sodelovanju. Z dobavitelji, ki so nam blizu in jih dobro poznamo, se tudi lažje dogovorimo o načinu dostave in vračljivosti morebitne embalaže.
O vzgibih za odločitev in o postopku uvajanja sprememb smo povprašali še direktorja in lastnika Hotela Ribno, Matijo Blažiča.
- Najbrž so vam v teh dneh pogosto postavljali to vprašanje, ampak povejte še nam – zakaj ste se tako odločili?
Verjetno je to v bistvu stvar vzgoje in človekovih osebnih vrednot. Če se ti določene stvari ne zdijo pravilne in dobiš možnost, da to začneš popravljati, potem to izkoristiš. In ko so na Bledu pred nekaj leti Ekologi brez meja predstavili usmeritev zero waste in nas povabili, da si gremo v Italijo ogledat hotel, ki je tak naziv že pridobil, nismo odlašali z odločitvijo. Na podlagi tega obiska in druženja z ljudmi, ki se s temi zadevami poglobljeno ukvarjajo, je bila odločitev zelo lahka. Treba je povedati, mogoče za tiste, ki še razmišljajo o tem, da je z vidika stroškov zadeva zanemarljiva. Je v največjem delu uvajanje pravilnega razmišljanja in dela ter komuniciranja le-teh zaposlenim in gostom.
- Kaj ste se sami naučili v tem procesu uvajanja sprememb, vas je kaj presenetilo?
Zelo hitro vidiš, da so zadeve enostavne in vsakodnevne. Če bi se človek le malo zgledoval po načinu življenja pred recimo še tridesetimi leti ali malo več, bi ugotovil, da so včasih, ko je bilo vseh dobrin na voljo bistveno manj, te uporabljali bolj po pameti. Pri nas doma se je na primer kruh vedno do konca porabil, kupovalo se je tisto, za kar smo vedeli, da bomo tudi porabili. Tudi ni treba imeti vsak mesec dvojih novih hlač in srajc. Saj če kupujemo več, kot potrebujemo, nastajajo presežki, odpadki. V lastnem primeru (Hotel Ribno) je bilo prijetno gledati, kako so vsi zaposleni zadevo vzeli za svojo. Očitno imamo to v Sloveniji vsi vgrajeni v svoj sistem vrednot, a vsiljena potrošniška kultura zelo uspešno vpliva na percepcijo posameznika, kaj potrebuje, da se dobro počuti v družbi preostalih. Skratka, z zelo malo truda smo pri nas zelo hitro pritegnili zaposlene k temu procesu.
- Vemo, da so zaposleni izjemno pomemben del uspeha organizacije, in to se kaže tudi pri uvajanju načel zero waste. Kako vam je to uspelo?
Kot sem že rekel – menim, da smo Slovenci večinoma premišljen in varčen narod. Ki pa ga seveda potrošniška kultura, tako kot vse druge, hitro zapelje na napačno pot. Ampak ko nas na to nekdo opomni, se pa radi in hitro zbudimo.
- Bi svetovali podobno pot tudi drugim organizacijam, ki so del turistične dejavnosti? Morda kak podatek o večji prepoznavnosti, prihranku stroškov, krajših delovnih procesih?
Sam živim na Bledu in s še nekaj entuziasti prepričujemo tudi preostale hotelirje in druge turistične deležnike na Bledu, da se temu čim prej priključijo. Mislim, da sploh ni več vprašanje, ali se splača (kar zadeva stroške, delovne procese …), to mora postati in bo postala nujno za vsakogar, ki se bo hotel predstavljati kot družbeno odgovorno podjetje. Tako kot mogoče mi danes pozitivno ‘štrlimo ven’ kot nekdo, ki se je tega lotil prvi, tako bo v nekaj letih ‘ven štrlelo’ vsako podjetje, ki tega ne bo delalo. Razlika je zgolj v tem, da bodo oni izstopali v negativnem pogledu.
Naziv zero waste hotel (Hotel Rifiuti Zero) je razvil Antonino Esposito v Italiji, zibelki gibanja zero waste. Ekologi brez meja, ki smo tudi nacionalna organizacija Zero Waste Europe, smo postali njihov partner v Sloveniji. Hotelu, ki se odloči za pridobitev naziva, pomagamo tako, da ga usmerjamo in vodimo. Po natančnem pregledu obstoječega stanja izdelamo predlog ukrepov, spremljamo njihovo uvajanje in izobrazimo zaposlene, da bodo znali pravilno razložiti zero waste spremembe v hotelu tudi gostom, partnerjem in dobaviteljem. Uvedbi večine predlaganih ukrepov sledi ponoven pregled stanja, na podlagi katerega izdelamo ocena, ali so cilji, ki omogočajo pridobitev certifikata, doseženi. Katere priporočene ukrepe bo hotel sprejel in kako hitro bo uvajal spremembe, je njegova odločitev.
Več informacij o postopkih in pomenu uvajanja strategij zero waste v turizmu najdete na spletni strani Zero Waste Slovenija.
Piše: Helena Nieboer