Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj vas 23. aprila tretje leto zapored vabimo k sodelovanju v akciji Dan v rabljenih oblačilih.
Kaj se je spremenilo od lanskega Dneva v rabljenih oblačilih?
Na žalost nič kaj veliko. Še vedno imamo problem s hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganjem naših oblačil. Kar je novega, je nekaj dodatnih odkritij, ki bi nas morala prepričati, da bi prav vsak dan izbrali oblačila iz druge roke ter s pravilnim vzdrževanjem in popravili ponovno vzpostavili odnos do tekstilnih izdelkov.
Naša oblačila so iz fosilnih goriv
O sestavi naših oblačil smo obširno poročali že v lanskem letu. A naj na tem mestu spomnimo na kar pretresljiv podatek - kar 70 % naših oblačil je izdelanih iz fosilnih goriv! Ne le poraba fosilnih goriv, problematično je tudi izločanje mikroplastike, saj so prav mikrovlakna njena najpogostejša oblika.
‘Wishcycling’*
Pri Changing markets foundation so letos razkrili še eno rak rano hitre mode - izvoz tekstilnih odpadkov v Kenijo. Po ocenah britanske fundacije letno v Kenijo izvozimo več kot 300 milijonov kosov (od skupno 900 milijonov kosov) poškodovanih in neuporabnih kosov oblačil, izdelanih iz sintetični (oz. plastičnih) vlaken. Kar 1 od 3 kosov oblačil je tako slabe kakovosti, da takoj postane odpadek. Ta oblačila odložijo ali zažgejo, kar pomeni veliko obremenitev za okolje in skupnosti, ki se morajo soočati z našim problemom.
*Wishcycling je termin, ki označuje odlaganje odpadkov v koše/zabojnike z željo, da bodo reciklirani, čeprav je v praksi to malo verjetno. Posebej izrazit je problem pri oblačilih - v želji po ponovni uporabi tudi uničene in neuporabne kose odlagamo v zabojnike za ločeno zbiranje oblačil.
Se da drugače?
Mreža Zero Waste Europe je začetku leta pripravila smernice za bolj krožno tekstilno industrijo. Identificirali so štiri kriterije za prenovo tekstilnih poslovnih modelov:
- oblikovanje za fizično in čustveno vzdržljivost oblačil,
- proizvodnja na podlagi povpraševanja za postopno opuščanje neprodanih izdelkov in popustov,
- popolna transparentnost dobavne verige in sledljivost po prodaji,
- podaljšanje faze uporabe po prvem lastništvu.
Kaj lahko storimo mi?
Sistemske spremembe seveda moramo zahtevati, a te ne bodo prišle čez noč. Lahko pa čez noč spremenimo svoje vsakdanje navade in posredno vplivamo na povpraševanje in ponudbo bolj trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje oblačil. Zato vas vabimo, da si tudi vi 23. aprila oblečete rabljena oblačila, se fotografirate z napisom in svoj dober zgled s ključnikom #DanVRabljenihOblačilih objavite na svojih družbenih omrežjih.
Organizacije, šole, podjetja in občine pa vabimo, da v obdobju med 17. in 30. aprilom organizirate izmenjave oblačil, popravljalnice, predavanja in delavnice na temo hitre mode. Da nas bo 23. aprila čim več opremljenih z znanjem in oblačili z dolgo kilometrino. Doslej se je akciji pridružilo že 74 podjetij, občin, šol, mladinskih centrov in drugih organizacij. Oglejte si njihove domiselne aktivnosti in se nam pridružite v skupinski akciji ozaveščanja.
