Ljubljana bi lahko postala prva evropska Zero Waste prestolnica
Mestni svet Mestne občine Ljubljana je potrdil Strategijo ravnanja z odpadki oziroma Zero Waste načrt za obdobje 2014-2035. Vizija Mestne občine Ljubljana je postati občina, ki z viri ravna gospodarno in trajnostno, kjer nastajajo zelena delovna mesta ter kjer dragoceni viri ne končajo na odlagališču in hrana ne med odpadki. Sprejem načrta je eden od korakov v postopku vstopanja občine v nacionalno in evropsko mrežo skupnosti na poti do družbe brez odpadkov. Načrt bo preverila še nacionalna organizacija, ki nato predlaga sprejem občine v mrežo Zero Waste Europe.
Ljubljana, prva evropska Zero Waste prestolnica (Foto: www.ljubljana.si)
Zero Waste gibanje je na globalnem nivoju organizirano v Zero Waste International Alliance, ki združuje Zero Waste organizacije na vseh celinah. V Evropi je 20 nacionalnih Zero Waste organizacij in več kot 300 lokalnih skupnosti (občin, regij, pokrajin), združenih v mrežo Zero Waste Europe. Konec januarja letos smo Ekologi brez meja preko programa Zero Waste Slovenija postali nacionalna organizacija za Slovenijo.
Občina, ki želi postati del mreže Zero Waste, mora izpolnjevati določene pogoje. V prvi vrsti mora sprejeti Zero Waste definicijo, ki se zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva in ne vključuje odlaganja ali termične obdelave odpadkov v nobeni obliki. Sprejeti mora Zero Waste načrt, v katerem opredeli cilje in roke za doseganje teh ciljev, ti pa so seveda usklajeni s trenutnim stanjem in z dosežki na področju ravnanja z odpadki na lokalnem nivoju.
Ljubljana bi se mreži lahko pridružila predvidoma jeseni in in s tem postala prva evropska Zero Waste prestolnica. V praksi to pomeni, da bo Mestna občina Ljubljana maksimalno okrepila prve tri prioritete na področju ravnanja z odpadki (preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje) ter jih praviloma ne bo usmerjala na odlagališča in v sežigalnice oziroma bo tja usmerjeno količino odpadkov zmanjšala na najnižjo možno raven.
V Mestni občini Ljubljana nastane manj kot 300 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, trenutno jih ločeno zberejo preko 55 odstotkov delež pa vztrajno narašča. Konkretni cilji Mestne občine Ljubljana do leta 2025 so zmanjšati letno količino preostanka odpadkov na prebivalca na 60 kilogramov, znižati količino odloženih odpadkov na manj kot 30 kilogramov na prebivalca ter preseči 75−odstotni delež ločenega zbiranja. Do leta 2035 načrtujejo, da bodo na izvoru ločeno zbrali več kot 80 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, količina preostanka mešanih odpadkov za obdelavo pa bo padla pod 50 kilogramov na prebivalca.
Prebivalci Ljubljane bodo do leta 2025 ločeno zbrali več kot 75 % odpadkov
(foto: www.snaga.si
Pomemben del vsakega Zero Waste načrta je ravnanje z mešanimi odpadki, ki jih pri nas odlagamo v črni zabojnik. Zakonodaja zahteva, da te odpadke pred odlaganjem obdelamo. Zato in tudi zaradi izločanja dodatnih količin materialov za recikliranje je za doseganje Zero Waste ciljev nujno potrebna infrastruktura, v katero sodi mehansko-biološka obdelava odpadkov (MBO). MBO je kombinacija mehanskih in bioloških procesov za obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem.
Namena mehansko-biološke obdelave odpadkov sta zmanjšanje količine odpadkov, namenjene na odlagališče, in izločanje frakcij, ki jih lahko recikliramo. Po mehanski obdelavi mešanih odpadkov dobimo težko in lahko frakcijo. Težka frakcija gre na odlagališče, lahka frakcija pa je v klasičnih načinih ravnanja z odpadki namenjena energetski izrabi. Pri Zero Waste pa je drugače: lahke frakcije ne izrabimo kot gorivo, pač pa jo usmerimo v snovno izrabo (recikliranje). Celotni proces se imenuje MRBT (Material Recovery, Biological Treatment ali snovna izraba, biološka obdelava). V Italiji so podjetja, ki iz lahke frakcije izdelujejo plastične izdelke, kot so lončki za rože, klopi in palete. Če lahko frakcijo usmerimo v termično obdelavo sicer pridobimo nekaj energije, a jo recikliranje in učinkovita raba virov neprimerno več prihrani. Z izgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) bo Ljubljana dobila sodobno infrastrukturo, s katero bo omogočeno dodatno izločanje uporabnih frakcij, ki jih bodo postopoma vedno več usmerjali v snovno izrabo oziroma recikliranje.
Isto infrastrukturo je moč uporabiti tudi za dodatno razvrščanje ločeno zbranih frakcij, kot sta embalaža in papir. Hkrati bodo občine, vključene v projekt RCERO Ljubljana, imele nižje stroške ravnanja z odpadki, saj sta tako odlaganje kot termična obdelava dražja od recikliranja lahke frakcije. Pri tem ne smemo pozabiti na ostanke po termični obdelavi – ti gredo na odlagališče.
Zero Waste pa ni usmerjen zgolj v ravnanje z lahko frakcijo. S pomočjo rednih analiz sestave mešanih odpadkov snuje ukrepe za doseganje večjih deležev ločeno zbranih odpadkov na izvoru in s proizvajalci sodeluje pri oblikovanju izdelkov, ki so bolj prijazni do okolja.
Eden najpomembnejših delov Zero Waste koncepta je preprečevanje nastajanja odpadkov. To je najbolj zaželeno ravnanje z njimi. Skupna evropska zakonodaja ga definira kot ukrepe, ki zmanjšajo količino odpadkov, škodljive vplive ali vsebnost nevarnih snovi v materialih in izdelkih. Med takšne ukrepe sodijo na primer omejevane uporabe plastičnih vrečk ali plastenk, zmanjševanje uporabljene embalaže in prodaja izdelkov brez embalaže, spodbujanje uporabe pralnih plenic, kompostiranje doma, zelena nabava v javni upravi in podjetjih, preoblikovanje izdelkov za recikliranje, itd.
Zero Waste občine nenehno znižujejo količine odpadkov na odlagališčih ali v objektih za termično obdelavo odpadkov, saj hkrati izvajajo ukrepe na dveh ravneh. Aktivnosti so namreč namenjene povečevanju deleža ločenega zbiranja in snovne izrabe mešanih odpadkov, hkrati pa izvajajo tudi ukrepe za preprečevanje njihovega nastajanja. V številnih evropskih Zero Waste skupnostih danes ločeno zberejo že več kot 80 v nekaterih pa celo 90 odstotkov komunalnih odpadkov.
Capannori: 39 % manj nastalih in 82 % ločeno zbranih odpadkov (vir: Regija Toskana)
Ko govorimo o višjih deležih ločeno zbranih frakcij na izvoru pogosto slišimo, da so s tem povezani tudi višji stroški. Primeri prakse Zero Waste občin v Evropi dokazujejo ravno nasprotno: stroški ravnanja z odpadki v Zero Waste občinah so praviloma nižji kot v drugih občinah, saj ukrepi preprečevanja odpadkov, visoki deleži ločeno zbranih frakcij in maksimalna snovna izraba komunalnih odpadkov pomembno znižujejo stroške ravnanja z njimi. Razveseljivo je, da Mestna občina Ljubljana med drugim načrtuje tudi pripravo tarifnega sistema po principu “plačaj toliko, kolikor odvržeš”, ki bi bil za uporabnike najbolj pravičen.
Cene odvoza odpadkov v regiji Priula z Zero Waste strategijo (zeleno) in povprečje v Italiji (rdeče) (vir: Contarina)
Odločitev Mestne občine Ljubljana je usklajena z zavezo Evropske Unije, da bo zmanjšala nastajanje odpadkov in jih reciklirala tako, da bodo postali osrednji in zanesljiv vir materialov za njeno gospodarstvo, energetsko predelavo pa omejila samo na odpadke, ki jih ni možno reciklirati. To zavezo je Evropska komisija ponovila v prejšnji teden sprejetem paketu Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov. Nove politike na področju odpadkov označuje kot pomemben prispevek k gospodarski rasti in konkurenčnosti ter odpiranju novih delovnih mest, ki ob nizkih stroških prispevajo k boljšemu stanju okolja. Komisija zato predlaga nove, višje cilje na področju odpadkov: do leta 2030 reciklirati ali ponovno uporabiti 70 % komunalnih odpadkov, do istega leta reciklirati 80 % odpadne embalaže z vmesnimi cilji 60 % do leta 2020 in 70 % do leta 2025 ter do leta 2025 znižati količine zavržene hrane vsaj za 30 %. Preko evropskih sredstev bo podpirala prizadevanja za integrirano ravnanje z odpadki, vključno z infrastrukturo za ločeno zbiranje, ponovno uporabo in recikliranje.
Dodatne informacije:
