Različni odtenki zelene

Ura je bila že skoraj enajst zvečer, ko smo prispeli v prvi Zero Waste hotel v Italiji: hotel Conca v Sorrentu. Naši ekipi, ki jo je pred tem tri dni v Ljubljani usposabljal Anotnino Esposito, so se pridružili še direktorja dveh hotelov z Bleda in direktor komunalnega podjetja Infrastruktura Bled. Že takoj na recepciji smo začutili, da tu razumejo kaj je Zero Waste: najprej so vsakemu od nas dali bidon za vodo za večkratno uporabo in nam pojasnili, kje v hotelu jih lahko napolnimo, kadar to želimo. Komuniciranje o tem, da so hotel, ki živi trajnostno, se je nadaljevalo na vsakem koraku: z informacijami na hodniku nad zabojnikom za ločeno zbiranje, v kopalnici, v sobi, pri zajtrku … in celo na prtičkih za večkratno uporabo.

 
Zero Waste ekipa iz Italije in Slovenije ob ličnem zabojniku za ločeno zbiranje

Naslednje jutro nas je pričakal zajtrk, ki se je na naših mizah znašel tako, da je prepotoval nič kilometrov. Niti en izdelek v samopostrežnem bifeju ni bil zavit v embalažo. Marmelade so bile v dozatorjih, vsak si je lahko vzel točno toliko, kot jo je potreboval. Sladkor je bil v sladkornicah, pijača v vrčih, slamice pa narejene iz koruze in primerne za kompostiranje.

 
Po zajtrku ostane samo to, kar se lahko kompostira

Po zajtrku nam je ozadje hotela razkazal Mario, zadolžen za organizacijo ločenega zbiranja in preprečevanja odpadkov. V sobah so mila in šamponi v razpršilnikih, ki jih je mogoče vedno znova polniti, na vozičkih čistilk je bilo toliko različnih vreč za odpadke, kolikor ločenih frakcij zbirajo v hotelu. Čistila prejmejo v koncentrirani obliki, ki jih osebju razredčijo in polnijo preko dozatorjev. Vso embalažo pa bodisi vrnejo dobavitelju ali jo ponovno uporabijo. Vse odpadke pred odlaganjem v zabojnike skrbno tehtajo in nadzirajo pravilno ločevanje na posamezne frakcije. Ostanke zajtrka kompostirajo v posebnem kompostniku, ostanke sadja in zelenjave iz kuhinje pa na svojem vrtu, do katerega se je potrebno samo sprehoditi preko hotelskega dvorišča.

Mario nam je ponosno razkazal svoje delo

Vrt jim omogoča, da večina hrane v resnici prepotuje nič kilometrov. Posebej so ponosni na stoletne oljke, ki jim letno dajo 1.800 l oljčnega olja. Porabijo ga v hotelu. Pomaranče, limete in limone uporabijo za pripravo pijač in marmelad, zelenjava pa seveda konča v obliki zajtrkov in kosil. Pridelke, ki jih ne pridelajo sami, kupujejo čimbolj lokalno. Ob tem so nenehno poudarjali, da se tako hotel tesneje povezuje z lokalno skupnostjo. Na terasi hotela, tik ob bazenu, so nam pripravili odlično kosilo z razgledom na vrt, kjer je zrasla večina hrane na naših krožnikih. Da dobro in zdravo raste, poskrbi kompost, pridelan iz tistega, kar ostane pri pripravi v kuhinji. Popoln krog z nič kilometri – če govorimo o prehodu v krožno gospodarstvo na lokalni ravni.

 
Vrt, od koder se oskrbuje hotel

Hotel se ponaša z nazivom Zero Waste hotel, za katerega je potrebno izpolnjevati precej stroga merila: najmanj 90 odstotkov ločenega zbiranja in za 30 odstotkov manj ustvarjenih odpadkov ter za toliko manj porabljene vode in energije. Antonino pravi, da večinoma traja 2 – 3 leta, da hotel lahko doseže ta merila. Zato, ker je potrebno spremembe uvajati počasi, da se nanje privadi tako osebje, kot gostje, Zero Waste ekipa pa s hotelom ves čas tesno sodeluje.

 
Ekologi brez meja smo usposobljena ekipa za certificiranje in uvajanje Zero Waste v hotele, restavracije in na prireditve v Sloveniji

In kakšne prednosti to prinaša hotelu:

• nižje stroške poslovanja: za četrtino so znižali stroške ravnanja z odpadki, vključno z nižjimi taksami;
• večja zasedenost: v dveh letih se je obisk povečal za 15 odstotkov;
• kakovostnejša storitev in vpliv na zdravje zaposlenih: lokalno pridelana in zdrava hrana, manj agresivna čistila, drugačna kultura osebja;
• okoljska in družbena odgovornost: kratke dobavne poti, manj nastalih odpadkov in 90 odstotno ločeno zbiranje, manj porabe vode in energije, povezanost z lokalno skupnostjo.

Svoje dosežke in skrb za okolje jasno komunicirajo ne le svojim gostom, pač pa tudi preko spletne strani, organizatorjev potovanj ter na lokalni ravni, kot na primer na vlaku z letališča. In s pomočjo različnih trajnostnih prireditev in dogodkov, ki jih organizirajo v hotelu.

Sorrento

Naslednji dan smo si ogledali še dva hotela v Sorrentu, ki sta na različnih stopnjah uvajanja sprememb in razlike so očitne že na prvi pogled, a kljub vsemu niso bile tako velike, kot v primerjavi z enim naših hotelov, ki se ponaša s trajnostnim certifikatom, in smo ga obiskali med usposabljanjem z Antoninom v Sloveniji.

 
Naslednji dan smo si ogledali še dva hotela

Hitro smo namreč ugotovili, da za certifikatom ne stojijo ustrezni ukrepi: čistilke so odpadke stresale v eno vrečo, čeprav naj bi imel hotel ločeno zbiranje. Niso nam znale povedati, kakšna čistila uporabljajo. Kopalnice so resda opremljene z razpršilniki, vendar brez informacij o tem, kakšna mila in šamponi so v njih. Za ločevanje odpadkov imajo v celem hotelu le en zabojnik v recepciji, pa še ta je sramežljivo skrit. Na mizah po zajtrku pa ostaja kup odpadkov: od malih embalaž marmelade, do papirnatih prtičkov (ki so resda narejeni iz recikliranega papirja). Hrana v bifeju za zajtrk je neustrezno razporejena in kljub temu, da imamo pri nas precej lokalno pridelanega sadja, so ponujali le pomaranče. Nad skladiščem odpadkov nimajo nobenega nadzora, čeprav so v njem shranjeni tudi nevarni odpadki. Očitno je, da osebju manjka organizacija. Hotel sicer še uvaja dodatne ukrepe, vendar pa razkorak med tem, kar obljublja certifikat in tem, kar v resnici hotel živi, zagotovo zelo hitro opazijo tudi gostje.

STO v Priročniku za hotele za razvoj trajnostnih poslovnih modelov navaja, da ima skrb za okolje vpliv na načrte potovanj že za 31 odstotkov Evropejcev in za 44 odstotkov ameriških popotnikov. Šestina Britancev raje rezervira potovanje pri agentih z zelenimi poslovnimi praksami. V raziskavi Lonely Planet pa kar 84 odstotkov vprašanih pravi, da si bodo v prihodnosti prizadevali zmanjšati svoj ogljični odtis.

Danes imajo gostje o svojih izkušnjah možnost pisati na družabnih omrežjih in različnih forumih. In kadar so razočarani, to tam tudi napišejo.

Piše: Erika Oblak
Fotografije: Katja Sreš, arhiv EBM