Sežigalnice – neambiciozna in neargumentirana rešitev
Konec poletja je zaznamovan z menjavanjem ministrskih stolčkov in pripravami na novo ‘vladno sezono’, na katero pritiskajo tudi vedno glasnejše težnje po izgradnji sežigalnice z argumentom kopičenja odpadne embalaže na odlagališčih. Poleg ostalih nevladnih organizacij (Greenpeace, Eko krog) smo tudi Ekologi brez meja kot nacionalna Zero Waste organizacija podali svoj pogled na to temo.
“Vsekakor razlog za kopičenje odpadne embalaže ni (zgolj) zapolnjenost kapacitet sežigalnic v tujini. Sistem je luknjast v celoti. Tu bi moral biti fokus razprav, kaj bomo skupaj storili, da bo v prihodnje deloval, da bo slabe embalaže manj, ne pa ad hoc in brez razprav v javnosti zagovarjanje sežiga kot edine rešitve. Do danes nimamo javnih in razumljivih izračunov, ki bi pojasnili na primer finančno upravičenost investicije. Ravno v tej državi pa lahko najdemo tudi tehtne razloge za nasprotovanje investicij v večje infrastrukturne projekte. Razlog za kopičenje odpadne embalaže je v preveliki proizvodnji odpadkov, predvsem pa v slabi kvaliteti embalaže (in velikokrat tudi izdelkov) in tu bi moral biti fokus razprav,” smo sporočili časopisu Finance.
“Rešitev, ki jo nekateri vidijo v gradnji sežigalnice, ne bo prinesla izboljšanja sistema, temveč samo trenutni premik od slabe, skrajne možnosti odlaganja v manj slabo – sežiganje,” so povzeli naše misli v časopisu Večer.
Po toči zvoniti je prepozno. Zakaj čakati, da se odpadki nakopičijo in pride do takšne situacije?