Vaja dela mojstra!
Fotografije tornada plastičnih kozarčkov, zapuščenih šotorov in drugih odpadkov po množičnih prireditvah so ‘stalne opeke zidov’ naših družbenih omrežij. Pretresljive podobe, ki se iz leta v leto ponavljajo, sprememb na bolje pa od nikoder. Ne razumem, kako organizatorjem takih dogodkov plaz kritik ne seže do razuma, kaj šele srca. Če kdo pozna odgovor, naj mi prosim sporoči, v času čakanja na razsvetlitev pa se bom raje posvetila dobrim praksam. Tako dobrim, da so iz leta v leto boljše. Navdušeni smo, da imamo tri uspešne prireditve v naši zero waste mreži. Ni kaj, se pozna, da nekaterim od njih že tri leta ‘težimo’ z odpadki.
(Z)mešani festival
Prva na junijskem koledarju prireditev je mariborski (Z)mešani festival. Lani so pri KUD Coda zorali ledino in že pri premierni izvedbi festivala uspeli pridobiti naziv prva slovenska zero waste prireditev. Eno leto starejši in bolj izkušeni so na koncerte 163 mladih in že bolj izkušenih glasbenikov privabili 1500 obiskovalcev. Petdnevni kulturni festival je ohranil 95 % stopnjo ločeno zbranih odpadkov (mešanih odpadkov je bilo za le 6,1 kg), je pa zato kljub večjemu obisku in kulinarični ponudbi skupna količina zbranih odpadkov padla na zgolj 121,3 kg. Iz dnevnega tehtanja odpadkov po frakcijah je razvidno, da so prednjačili stekleni odpadki, z ozirom na problematiko plastike za enkratno uporabo pa je še posebej razveseljivo, da je petdnevni festival ‘za seboj pustil’ le 10,2 g plastičnih odpadkov. Živ, glas(b)en in (z)mešan dokaz, da se z dobro komunikacijo in sodelovanjem z gostinci da premikati meje. Na festivalu ni bilo tiskovin, plastike za enkratno uporabo, hrana se je stregla na krožnikih in s priborom za večkratno uporabo (ki je bil kupljen v centru ponovne uporabe), na ustvarjalni delavnici so bili ponovno uporabljeni tekstilni transparenti lanske izvedbe, iz katerih so nastale trajnostne vrečke, novo življenje pa je dobil tudi izrabljen ležalnik.
Sledil je kratek odmor, nakar smo šli že tretje leto zapored v ‘inšpekcijo’ naših prvih dveh Prireditev z manj odpadki. Ena pot nas je vodila nazaj do štajerske prestolnice, druga pa v domovino Zelenega Jurija, v Belo Krajino. Kvantitativne podatke za obe prireditvi bomo predstavili v enem od naslednjih prispevkov, tokrat bomo postregli naše vtise videnega.
Art kamp
Mariborski Art kamp poteka v Mestnem parku v sklopu Festivala Lent. Najbolj krasen primer, ki dokazuje, da je za resnične izboljšave potreben čas in marsikateri poskus, ki se včasih tudi zalomi. A v tretje gre rado! Letos nam je uspelo najti najbolj idealno rešitev za učinkovito ločeno zbiranje odpadkov. Obstoječe parkovne koše so organizatorji zapolnili z rožami, posebej pa pripravili več ekoloških otokov, ki so bili vidno označeni z zastavicami. Na račun strogih razpisnih pogojev se je izboljšalo tudi sodelovanje z gostinci, ki so naredili še en korak naprej, in v celoti odstranili plastične kozarce za enkratno uporabo ter uvedli kavcijo za steklene kozarce. Še posebej so nas organizatorji navdušili z uporabo naših ozaveščevalnih gradiv, ki smo jih pripravili v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja. Bravo!
Jurjevanje v Beli Krajini
Tudi na drugem koncu Slovenije so se z izpeljavo Jurjevanja v Beli Krajini po naših zero waste smernicah zelo potrudili. Sicer je letošnja prireditev potekala v nekoliko drugačni obliki, a je bilo kljub temu odgovorno ravnanje z odpadki ena od prioritet organizatorjev. Odlično sodelovanje organizatorjev in komunalnega podjetja je obrodilo sadove tudi pri gostincih, ki so jedi ponujali na razgradljivih krožnikih z razgradljivim priborom in so bili ustrezno poučeni o pravilnem odlaganju le teh. Ekološki otoki so bili tako rekoč na dosegu roke vsakega obiskovalca, v času večernih zabav pa je za ustrezno ravnanje z odpadki skrbela posebna ekipa.
Želimo si, da bi sčasoma te dobre prakse organizacije prireditev postale ‘stalne opeke zidov’ naših družbenih omrežij. Upanje, da gredo stvari iz leta v leto na bolje pa nam vliva tudi Pikin festival v Velenju, ki je letos stopil z nami na zero waste pot.
Foto: Isa Gauvin, Katja Sreš, Helena Nieboer