Razbijamo mite: Vrečkasta zmeda

Papirnata vrečka je okolju še manj prijazna od plastične. Plastične vrečke najbolj sprejemljive. Se zavedate, kako škodljive so plastične vrečke? Vrečke iz blaga – so res okolju škodljive? Plastična vrečka – strupen simbol potrošniške družbe.

To je le nekaj naslovov, ki jih najdemo v zadnjem času v revijah, časnikih in spletnih straneh. Sprašujemo se, kako naj se ob takšnih kontradiktornih naslovih znajde povprečen Zemljan?

Plastika

Plastična vrečka, ki je tako lahka, praktična in poceni (zastonj), da je brez slabe vesti vržemo stran takoj po kratkotrajni uporabi, si je pridobila status velike sovražnice okolja. Postala je odgovorna za nebrzdano smetenje narave, za onesnažena morja in trpeče živali. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo za vse našteto v drugi vrsti krivi mi – uporabniki/potrošniki. Mi smo tisti, ki jo uporabimo le enkrat, mi smo tisti, ki jo odvržemo v naravo ali v napačen zabojnik za odpadke. Zanimivo je, da je bila prvotno plastična vrečka dana na trg ravno zaradi njene praktičnosti in trpežnosti kot okolju bolj prijazna alternativa papirnatim vrečkam.

Papir

Papirnate vrečke so manj uporabne, ker se lažje strgajo, sploh če so mokre. Proces izdelave in recikliranja papirja je nekajkrat bolj potraten z vidika energije in porabe vode, več pa naj bi bilo tudi izpustov v zrak.

Bombaž

Vrečke iz bombaža so danes že kar dobro sprejete med potrošniki, pa tudi trgovci in drugi ponudniki so zaznali premike v novo smer. Poleg tega bombažna vrečka predstavlja krasno slikarsko platno za oglasna sporočila. Nasprotniki teh vrečk opozarjajo na problematiko gojenja bombaža (velika poraba vode, gnojil in pesticidov, zastrupljanje tal in podtalnice) ter izdelave bombažne tkanine (onesnaženje voda s kemikalijami za beljenje ali barvanje tkanin, izjemno slabi delovni pogoji za delavce, ogroženo zdravje in slabo plačilo). Morda pa ti isti ljudje na navedeno hitro pozabijo, ko si kupujejo oblačila, ki prenesejo le nekajkratno nošenje, a so modna in zaradi nizke cene vedno dosegljiva.

Kaj je torej najboljše?

Vse našteto je res. Kaj je torej najboljše – papirnata, iz blaga ali plastična? Vsaka pušča svoj odtis na okolje. Vsaka potrebuje za izdelavo surovine, energijo in človeške vire. In vsaka na koncu postane odpadek, ki konča v ustreznem zabojniku ali v naravi. Če uide reciklaži, bosta papirnata in bombažna sčasoma razpadli, ne da bi pri tem imeli bistveni vpliv na prst ali podtalnico. Pri plastični pa je zgodba povsem drugačna. Plastika v naravi razpada veliko časa in se ne razgradi povsem. Razpade na zelo škodljive mikro delce, ki se skozi prst, vodo in hrano na koncu znajdejo tudi v naših telesih. Odlaganje v zabojnik za embalažo pa ne zagotavlja, da se bo ta plastika na koncu resnično reciklirala. Zgodbe in slike kupov nereciklirane embalaže ali celo požarov nas na to opozarjajo skoraj na dnevni ravni.

Največ bomo naredili za okolje, če se vrečkam povsem odpovemo tam, kjer se to da (nadomestimo jih s torbami, cekarji), sicer pa jih uporabljamo tako dolgo, dokler pač zdržijo. In nekatere zdržijo tako dolgo, da jih bodo lahko uporabljali tudi zanamci.

Za konec pa še tale prijazen napotek – ne berimo samo naslovov v časopisih in na spletu, čeprav je zaradi časovne stiske in množice informacij to včasih res težko narediti. Naslovi sami so marsikdaj zavajajoči, ker bi radi na hitro pritegnili bralca. Vsebina članka je pomembna, včasih podprta z uporabnimi viri. Vredno si je vzeti čas, še posebej ko gre za okoljske vsebine, ki prizadevajo prav vsakega od nas.

Piše: Helena Nieboer