Evropsko in domače odločevalsko dogajanje pod drobnogledom

Pred poletnimi kislimi kumaricami smo pod drobnogled vzeli dogajanje na domačem in evropskem parketu, ki bo s prihajajočimi zakonodajnimi spremembami in raziskovalnimi dognanji krojilo našo prihodnost.

Evropa

Akcijski načrt EK “Zero pollution ambition” med drugim napoveduje tudi cilj zmanjšanja onesnaževanja z mikroplastiko za 30 % do 2030. Več v aneksu.

Ponovi tudi že napovedano idejo o cilju celokupnega zmanjševanja odpadkov (nič konkretnega) in mešanih odpadkov za 50 %. Na sporedu je za 2023.

Evropsko računsko sodišče je pripravilo pregled (ne revizijo) ravnanja z e-odpadki, ki je na voljo tudi v slovenščini. Zanimivost: samo treh kritičnih surovin ne najdemo tudi v e-odpadkih.

Domače

ZVO-2 je šel v medresorsko obravnavo precej spremenjen, kar se tiče razširjene odgovornosti proizvajalca. Umaknjene so omembe nove megaagencije, ki bi prevzela tudi vlogo klirinške hiše in zakon enostavno dovoljuje le še eno shemo na istovrstni izdelek.

Končno imamo poskus prenosa SUPD, direktive o plastičnih odpadkih. Določili smo si oprijemljiv cilj zmanjšanja porabe, naslavlja tudi avtomate za pijače in odpadno ribiško opremo. Javna obravnava traja en mesec.

Tudi na področju smradu se premika. Osnutek Uredbe o emisijah v zrak iz nepremičnih virov.

Plastika

V okviru globalne študije smo dobili podatke tudi za Slovenijo, kako bi uvedba depozitnega sistema za embalažo pijač lahko zmanjšala količine izgubljene embalaže (odstranjene ali nasmetene) — seveda bistveno.

Medtem se GZS še vedno nagiba v status quo in upanje, da nam bo magično uspelo doseči cilje iz direktive (77 % do 2024 in 90% do 2030). Povzetek njihovega poročila (samo o plastenkah).

Par organizacij je izdalo poročilo o PFAS, vrsti obstojnih onesnaževal, ki so pogosto v rabi v embalaži hitre prehrane. Kaj sploh so?