Kako je leto 2020 zaznamovalo Zero waste občine
Novo leto je čas, da pogledamo, kako zero waste občine načrtujejo in uresničujejo vizijo družbe brez odpadkov. Zaradi narave sestajanja zero waste odborov in priprave poročil, bomo tokrat pokukali v dosežke leta 2020, ki ga je koronavirus zaznamoval tudi na področju ravnanja z odpadki.
Odpovedane so bile marsikatere aktivnosti, delovanje je bilo omejeno in hitra prilagoditev na nove razmere je bila neizogibna. Opažen trend so bile tudi povečane količine zavržene hrane. Ker smo bili veliko doma zaradi dela in šolanja na daljavo, so se sorazmerno povečale naše zaloge hrane, ki so velikokrat po nepotrebnem končale v smeteh. Posledično so se povečale količine ločeno zbranih bioloških odpadkov. Zato občine in komunale veliko pozornosti posvečajo ozaveščanju in aktivnostim na področju preprečevanja zavržene hrane (izobraževanja in ozaveščevalne akcije za vrtčevske otroke, osnovnošolce in odrasle), s poudarkom na lokalni samooskrbi. Ljubljana je slednjo problematiko izpostavila s sodelovanjem v programu Pioneers into Practice, kjer je skupina izvedla in shematsko prikazala snovni tok ostankov hrane ter pripravila načrt, ki bi lahko združil različne potenciale ter omogočal obvladovanje problematike iz ene točke. Voka Snaga je na to temo že ozaveščala v preteklosti s kampanjo Nič zavržene hrane.
Medtem se je občina Žalec z namenom izboljšanja ravnanja z biološkimi odpadki odločila za brezplačno razdelitev bio kompostnikov Organko gospodinjstvom v večstanovanjskih objektih (cca 130 kosov – pilotni projekt), kjer je zaznati največ nepravilnosti pri ločenem zbiranju bioloških odpadkov. Hkrati spodbujajo občane k hišnemu kompostiranju in na občinski upravi tudi sami ravnajo kot vzor z uporabo bio kompostnikov.
Pomemben identifikator pravilnega oz. nepravilnega ločevanja je svetovalni nadzor na terenu in sortirne analize, ki nam povedo, kateri odpadki so bili napačno odloženi ter kateri so problematični za nadaljnjo predelavo in bi bili potrebni preoblikovanja. Tudi v občini Slovenske Konjice te analize redno opravljajo in nemalokrat na skupnih odjemnih mestih, kjer so ugotovljene nepravilnosti, povzročiteljem predstavijo te rezultate z namenom, da se ločevanje odpadkov na izvoru izboljša.
Turizem
Kako pa je omejeno gibanje vplivalo na količine odpadkov v najbolj turističnih mestih, kot je Bled? Iz spodnje tabele lahko razberemo, da je bilo v letu 2020 teh količin manj za dobrih 40 % v primerjavi z letom prej ali celo za skoraj 60 %, če količine primerjamo z letoma 2018 ali 2016. Slednje kaže, da se količina odpadkov povečuje (je odvisna) s povečanjem števila turistov. Vsekakor bo potrebno sprejeti še kakšen ukrep, ki bo dvignil ozaveščenost tako prebivalcev, kot obiskovalcev Bleda, da se bo trend zmanjševanja komunalnih odpadkov lahko nadaljeval.
V sklopu priprave trajnostnih ukrepov na področju turizma so v občini Žalec v sodelovanju z univerzo v Vidmu in lokalnimi partnerji izdelali zloženko Zero waste izletniški nasveti in zloženko Smetiti manj (prvi koraki).
Pregled zavez
Leto 2020 je bilo za nekatere zero waste občine prelomno, saj so se pregledovale zaveze, ki so jih občine podpisale ob vstopu. Kljub temu da občinama Gorje in Bled še ni uspelo doseči vseh zavez, lahko rečemo, da sta na poti k temu cilju. Mešanih komunalnih odpadkov je manj, povečuje se delež ločeno zbranih frakcij (glej tabelo s podatki).
Pregledali smo tudi dosežke prvih občin, ki so se zavezale k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja odpadkov – Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica ter posodobili Zero waste strategijo za novo obdobje 2021-2030, ki pa še čaka na formalno potrditev.
Če so v občini Radovljica v prvih letih poudarjali pomembnost učinkovitega ločenega zbiranja odpadkov, se zdaj osredotočajo na ozaveščanje o pomenu ponovne uporabe in preprečevanja nastajanja odpadkov (temu daje prednost večina občin iz mreže zero waste). V prvih dneh leta 2020 so uporabniki komunale Radovljica prejeli 32-stranski priročnik o ravnanju z odpadnimi vodami, s poudarkom na poglavju, kaj ne sodi v kanalizacijo.
Dogodki in prireditve
Kulinarični, kulturni, športni dogodki in druge prireditve potrebujejo sistem odgovornega ravnanja z odpadki, ki je učinkovit in prijazen do obiskovalcev ter okolja, hkrati pa izpolnjuje zahteve aktualne zakonodaje. V Mestni občini Ljubljana nadaljujejo z aktivnostmi za zmanjševanje količin nastalih odpadkov in doslednega ločenega zbiranja odpadkov na javnih prireditvah, ki so bile v letu 2020 zaradi epidemije izvedene v manjšem obsegu.
Z velikimi načrti za izvajanje prireditev z manj odpadki smo skupaj z Vrhniko, Log- Dragomerjem in Borovnico izvedli brezplačno delavnico »Prireditev brez odpadkov« za društva iz vseh treh občin ustanoviteljic, kjer so slušatelji dobili navodila, kako pravilno ločevati odpadke na prireditvah in kako obiskovalce usmerjati k manjšemu nastanku odpadkov. Upamo na čimprejšnjo izvedbo teorije tudi v praksi.
Drugo
Občine iz mreže zero waste so izvajale ukrepe za zmanjševanje odpadkov in CO2 izpustov na področju trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti. Organizirale so zbiralne, čistilne in ozaveščevalne akcije ter spodbujale ločeno zbiranje odpadnega jedilnega olja in uporabo alternativ za nagrobne sveče (porisani kamenčki, lesene sveče). Organizirale ali sodelovale so pri raznih natečajih in projektih z inovativnimi idejami za izboljšanje okolja (predelava raznih predmetov, krožni nasveti, Climathon, vpeljava trajnostnih praks v javne uprave itd.).
Podatki – pregled rezultatov
Kljub vsem izzivom in omejeni izvedbi nekaterih ukrepov so rezultati dobri in v primerjavi s prejšnjim letom (2019) izražajo napredek, četudi je včasih minimalen. Prav tako so rezultati boljši v primerjavi s slovenskim povprečjem nastalih količin odpadkov in količin mešanih komunalnih odpadkov. Medtem pa delež ločeno zbranih odpadkov v vseh zero waste občinah še ni večji od državnega povprečja.
Občina | Št. preb. 2020 | Nastali odpadki 2019 v kg/preb. | Nastali odpadki 2020 v kg/preb. | MKO 2019 v kg/preb. | MKO 2020 v kg/preb. | Delež ločeno zbranih 2019 v % | Delež ločeno zbranih 2020 v % |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica |
25.235 | 372 | 378,5 | 62 | 62,83 | 83,3 | 83,4 |
Slovenske Konjice | 15.161 | 315 | 355 | 83 | 80 | 73,6 | 76 |
Gorje | 2.759 | 275 | 296 | 76 | 73 | 72,4 | 75 |
Slovenija | 2.100.126 | 509 | 489 | 138 | 136 | 72,8 | 72,2 |
Bled | 7.983 | 552 | 455 | 180 | 132 | 67,4 | 71 |
Ljubljana | 294.054 | 378 | 375 | 105 | 102 | 69 | 69,5 |
Radovljica | 19.034 | 367 | 361 | 130 | 120 | 64 | 67 |
Žalec | 21.557 | 392 | 399 | 138 | 144 | 64,8 | 64,3 |
Vsi navedeni podatki izvirajo iz poročil in zapisnikov zero waste odborov občin, ki si jih podrobneje lahko ogledate tukaj.
Piše: Žaklina Žnajder