10
Jan
2018

O papirju, takšnem in drugačnem

Naj najprej zapojem hvalnico Palominim skromnim lističem toaletnega papirja z golobčkoma na ovitku, narejenim iz 100-odstotne reciklaže, ki se jih spomnim še iz bifejev, v katere smo zahajali v gimnaziji. Zakaj namreč? Ker so oviti v papir, NE V PLASTIKO. In so po mojih informacijah edini toaletni papir v mili domovini, ki ga lahko kupim brez plastičnega ovoja. Nisem dovolj informirana? Super! Za božjo voljo, sporočite, kje se dobi toaletni papir brez plastike. Sama sem se najprej sprehajala po spletu, potem po trgovinah, tudi pri grosistih sem bila, a tudi najbolj ekonomični veliki zvitki, ki jih sicer uporabljajo bolj v proizvodnih obratih in gostinstvu, so poviti v polivinil.

Kar zadeva knjige, imam srečo, da do njih kot predmetov nimam nobenega odnosa več, če sem ga sploh kdaj imela. Kot študentki svetovne književnosti (in še marsičesa), prevajalki in občasni piski se mi je zdela vsebina vedno pomembnejša od papirja, knjižnica pa obilnejši vir knjižnega bogastva kot naša domača zbirka. Tako malo je knjig, ki jih vzamemo v roko več kot enkrat! In še manj tistih, ki jih preberemo dvakrat! Informacije, katerih edini vir so bili nekoč priročniki, so zdaj nekaj klikov stran, in to zastonj, ne da bi nam zasedale prostor, ne da bi se na njih nabiral prah in ne da bi jih morali pri selitvi tovoriti po stopnicah dol in spet gor. Da ne govorimo o avdioknjigah, ki jih lahko beremo na očem prijaznem zaslonu, bralno tablico pa vzamemo s seboj na počitnice namesto potovalke (ali vagona) knjig. Ah, in ko smo že pri avdioknjigah, jih lahko poslušamo v jeziku, v katerem se želimo izpopolniti, in zraven še hodimo po gozdu in dihamo čist zrak in mežikamo v sonce.

Za položnice sicer pade manj dreves kot za knjige, ampak … položnica na položnico – drevo. Zakaj ne bi drevo raslo naprej? Zakaj ne bi poštarju prihranila malce dela? Pa sebi seveda. Joj, spravljanje odrezkov od plačanih položnic za pet let nazaj! Kot mačka mlade sem jih prenašala po stanovanju, dokler jih nisem v trenutku državljanske nepokorščine zabrisala v zabojnik za papir. Malo sem potelefonirala, izpolnila nekaj obrazcev, vse položnice so šle na trajnik in v elektronsko obliko. Ostalo mi je še nekaj trših orehov, ampak počasi bom obglodala tudi te. Na redko reklamno pošto, ki si še upa pasti v naš nabiralnik, zadnje čase pišem: »Naslovnik ne stanuje več tukaj« in jo pošljem nazaj. Deluje. Seveda čisto vseh papirjev ne vržem stran, toliko razsodnosti že premorem, med njimi so tudi dokumenti. Ampak mogoče ni več daleč čas, ko bo tudi taka misel zastarela. No, krama se nam lahko, to ni nobena skrivnost, kopiči tudi na nam nevidnih strežnikih, ampak o tem kdaj drugič.

You are donating to : Greennature Foundation

How much would you like to donate?
$10 $20 $30
Would you like to make regular donations? I would like to make donation(s)
How many times would you like this to recur? (including this payment) *
Name *
Last Name *
Email *
Phone
Address
Additional Note
paypalstripe
Loading...