Študijski ogled dobrih praks v severni Italiji
Konec septembra smo organizirali ogled dobrih praks ravnanja z odpadki enega najuspešnejših javnih podjetij na evropskem območju – Contarina S.p.A. Poleg predstavnikov Komunale Kranj sta se nam pridružila še župan občine Jezersko in predstavnik nevladne organizacije v zero waste odboru. Ogled je bil izveden z namenom boljšega delovanja in uresničevanja zero waste strategij na področju občin, v katerih Komunala Kranj izvaja gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov – mestna občina Kranj ter občine Jezersko, Naklo, Šenčur in Preddvor.
Javno podjetje Contarina, ki je odgovorno za ravnanje z odpadki na področju Priule in Trevisa v severni Italiji, storitev izvaja v 50 občinah s skupnim prebivalstvom okrog 550.000 ljudi. Veliko vlagajo v izobraževanje zaposlenih kot tudi v komunikacijo z občani in strokovnimi lokalnimi deležniki, kjer jim ob podpori ozaveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti uspe dosegati do 85 % ločeno stopnjo zbranih odpadkov ter letno proizvesti zgolj 57 kg mešanih odpadkov na prebivalca (2018). Usmerjeni so proti cilju 96,7 % ločenega zbiranja in k zmanjšanju količine mešanih odpadkov na 10 kg na prebivalca letno.
Sistem zbiranja odpadkov je v vseh občinah enak, toda prilagojen na lokalne specifike, kot so zgodovinsko središče Trevisa, urbana območja, podeželje in bolj odročne lokacije. Poslužujejo se optimiziranega zbiranja odpadkov od vrat do vrat in sistema plačaj, kolikor odvržeš (PAYT), kjer je 60 % delež stroška fiksen in 40 % variabilen. Tukaj so tudi vključene posebne ugodnosti za tiste, ki se odločijo kompostirati na svojem dvorišču.
Po predstavitvi podjetja smo si ogledali obrat za predelavo bioloških odpadkov in zelenega odreza. Sledila je simulacija zbiranja odpadkov od vrat do vrat ter ogled voznega parka 600 vozil. Poleg tehničnih karakteristik smetarskih strojev smo si ogledali še sortirnico ter predelovalnico odpadnih plenic in drugih higienskih izdelkov, ki iz preteklih izkušenj najbolj uspešnih občin v veliki meri predstavljajo velik delež mešanih komunalnih odpadkov. Zato je reciklažni obrat še posebej pomemben za identifikacijo novih materialov in novih postopkov recikliranja, ki trenutno še niso obdelani ali so podcenjeni. Obrat je prejel dovoljenje za največjo zmogljivost predelave 10.000 ton plenic na leto.
Skozi tovrstne študijske oglede udeleženci pridobijo izkušnje in poglobljen vpogled, ki bodo pripomogli pri oblikovanju in širjenju zero waste praks v njihovem okolju. Verjamemo, da je naša skupina odšla domov polna vtisov in novih idej.
Dodatni viri
Piše in foto: Žaklina Žnajder