To se vas ne tiče (razen, če ste že kdaj obiskali Bled)
Povzetek TURBO dogodka o vplivu turizma na Bledu
Če ste se kdaj pogovarjali s tujcem o urejenosti Slovenije ali pa bili na potovanju pozorni na smetenje odpadkov, potem verjetno ne sodite v skupino pregovorno skromnih Slovencev ali tistih, ki jemljejo urejenost naših krajev, še posebno turističnih, za samoumevno. Razumete, da turizem pušča za sabo hrup, prometno obremenjenost, onesnaženje in odpadke ter da je nujno, da sprejmemo ukrepe za omilitev posledic. Peter Torkar, župan občine Gorje (ki je skupaj z Bledom tudi prva prejemnica evropskega certifikata »Zero waste certified city«), nas je ob začetku strokovnega dogodka TURBO (TURizem Bled Odpadki) zato pozval k razvoju turizma z zmernostjo, sočutjem in iskrenostjo.
Maja Pančur, zelena koordinatorica Zavoda Turizem Bled, je predstavila strategijo trajnostnega razvoja blejskega turizma, ki teži k desezonalizaciji in spremembi percepcije iz »moram videti« v »moram doživeti«. Ob spremembah nastanitvene strukture, ki se dogaja v zadnjih letih (močno povečanje zasebnih prenočišč in apartmajev na račun hotelov), je večji izziv doseči vse ponudnike in izpolniti zadani cilj večjega števila nočitev na gosta, se pa številni ponudniki že odločajo za politiko minimalne dobe bivanja. Ponudnike povezujejo z različnimi izobraževanji in demonstracijami turistične ponudbe ter jih spodbujajo k uporabi lokalnih izdelkov (npr. jabolčnega soka) ter ponujanju vode iz pipe.
Če pobrskate po fotografijah svojega telefona, kaj prevladuje? Fotografije potovanj, vaših otrok, hišnih ljubljenčkov? Po besedah direktorja Infrastrukture Bled, Janeza Resmana, je na njegovem telefonu več kot polovica fotografij odpadkov po Bledu. Podjetje namreč jemlje smetenje zelo resno, ažurno se odzivajo na opažanja in prijave občanov ter sproti čistijo manjša odlagališča odpadkov in smetenje, saj vedo, da odpadki privabljajo nove odpadke, če pa je okolje čisto, takšno tudi ostane. Pojasnil je tudi, kako so s ciljem po čim bolj čisti frakciji iz ekoloških otokov umaknili embalažo in kako imajo edinstven način zbiranja bioloških odpadkov z biorazgradljivimi vrečami, ki jih prejme vsako gospodinjstvo. Spremembo nastanitvene strukture v prid apartmajem zaznavajo tudi v Infrastrukturi, saj opažajo porast trgovinskih odpadkov – embalaže in odpadkov gostincev hitre prehrane.
Globalno približno sedmina odpadkov nastane zaradi turizma, na Bledu pa je to očitno še posebej v poletnih mesecih, ko turisti proizvedejo več odpadkov kot domačini. Jaka Kranjc, generalni tajnik Ekologov brez meja je uvodoma predstavil nekaj dejstev o tem, koliko odpadkov prispeva turizem, sledilo pa je logično nadaljevanje: kako je lahko odpadkov manj? 56,1 % manj odpadkov na gosta od začetka sodelovanja, 42,2 % manj odpadkov na gosta v enem letu, 58,7 % manj odpadkov na gosta v enem letu … to je le nekaj impresivnih številk turističnih ponudnikov, ki v sodelovanju z nami stopajo po zero waste poti. Kopica majhnih ukrepov, podkrepljeno komuniciranje in volja do sprememb je ključ do uspeha.
To je v video nagovoru potrdil tudi Borut Pirih, direktor Hotela Cerkno, ki se je zero waste poti pridružil pred kratkim. S poenotenjem košev in uskladitvijo barvne sheme z lokalno komunalo, umikom enoporcijskih živil pri postrežbi obrokov, nenehnim izobraževanjem sodelavcev in sprotno kontrolo ter številnimi drugimi ukrepi so skoraj prepolovili količino odpadkov na gosta ter s tem zmanjšali tudi število zabojnikov za mešane odpadke v hotelu. Vsem hotelom, apartmajem, gostincem in drugim turističnim ponudnikom svetuje:
»Kar pogumno! Mi smo dokaz, da smo v pol leta dokaj intenzivnega dela prišli do zelo dobrega rezultata, kar nas navdaja z optimizmom, da je to prava stvar.«
Dogodek smo v drugem delu nadaljevali s sproščeno okroglo mizo pod taktirko Katje Sreš, predsednice Ekologov brez meja. Pri debati smo odkrili še en pomemben vzrok ukvarjanja z odpadki: finančni vidik. Kot je pojasnil Janez Resman so se na Bledu pred dobrim desetletjem začeli ukvarjati z zmanjševanjem količine odpadkov ravno zaradi močne podražitve mešane frakcije, enako pa lahko z boljšim ločevanjem prihranijo turistični ponudniki. Maja Pančur je predstavila ugotovitve anketiranja, s katerim prepoznavajo trend vedno bolj okoljsko ozaveščenih gostov, izziv pa ostajajo enodnevni obiskovalci, ki jih skušajo doseči tudi prek nalepk na parkomatih.
Matija Blažič, direktor Ribno Alpine Resorta, ki je tudi prvi prejemnik evropskega zero waste poslovnega certifikata je pojasnil, da je v stroki marsikdo presenečen, ko mu povedo, da goste odkrito ozaveščajo o manjši količini odpadkov, predvsem z napisi, naj si zavoljo zavržene hrane raje naložijo manjše porcije, a so s tem uspešni. Ključno se jim zdi, da se ne držimo za vsako ceno predvidenega ukrepa, temveč smo raje prilagodljivi, kar se je njim že večkrat izkazalo za uspešno.
S tem se je strinjala tudi Ana Golja, vodja zero waste turizma pri Ekologih brez meja. Velikokrat moramo pri delu sprejemati kompromise, sploh kadar niso na voljo sistemske rešitve na nivoju občine ali države, ampak pomembna je prava smer. Pri delu z organizatorji dogodkov opažajo velik porast biorazgradljivih materialov, ki jih lokalne komunale zaradi problemov pri razgradljivosti velikokrat zavračajo, zato Ekologi zagovarjajo ponovno uporabo. Sogovorniki so se tudi strinjali o ključni vlogi komunikacije, tako interne kot komunikacije z gosti, saj je velikokrat ključna pri uvajanju sprememb, kot je denimo kavcija za povratne kozarce.
Ko se boste naslednjič sprehajali po našem turističnem biseru, bodite torej pozorni na odpadke. Če boste našli kakšen odpadek odvržen v naravo, ga poberite. Če pa imate moč vplivati na kakšnega turističnega ponudnika (na Bledu), mu prepošljite naše vabilo za priključitev k zero waste mreži. Ne le zato, ker si je Bled zadal cilj 72 trajnostnih turističnih ponudnikov do leta 2030, temveč predvsem zato, ker se zmanjševanje odpadkov splača in je to prava pot.
Piše: Barbara Kirn
