Dobre prakse iz Gorenjske bomo prenesli na Savinjsko
Zadnji dan v maju smo skupino projektnih partnerjev iz območja Laškega, Celja, Štor in Vojnika popeljali na ogled dobrih zero waste praks po Sloveniji. Ogled smo organizirali v sklopu projekta Živi laboratorij za ZERO WASTE. ki se odvija pod okriljem LAS Raznolikost podeželja.
Osrednji namen projekta je skozi mrežo pilotnih iniciativ, praktičnih primerov »živih laboratorijev« prikazati možnost uresničevanja ciljev pristopa zero waste in krožnega gospodarstva, preprečevanja nastajanja odpadkov in iskanja priložnosti za ponovno uporabo na podeželju. Projekt hkrati spodbuja inovativne pristope in moderne prakse izboljšanja ter varovanja narave in okolja. Prav slednje prakse so bile predstavljene in prikazane na našem študijskem ogledu v Kranju in na Bledu, občinah, ki sta se zavezali k izvajanju zero waste strategije.
Že med potjo smo se poglobili v zero waste prireditve, s pregledom, kako določenim organizatorjem uspeva dosegati 90 % stopnjo ločevanja odpadkov, medtem ko uporaba pralnih kozarcev postaja vse bolj utečena praksa, saj prizorišča dogodkov ostanejo precej bolj čista, da ne omenjamo še drugih prednosti takega sistema. Organizatorji se poti do cilja (manj odpadkov) lahko lotijo postopoma: najprej z uvajanjem pravilnega ločenega zbiranja ob pomoči “zelene straže”, ki ga nadgradijo z ustreznim spremljanjem rezultatov, komuniciranjem in sodelovanjem s komunalnim podjetjem, gostinci in dobavitelji.
Prispeli smo v tretje največje slovensko mesto Kranj, obkroženo z rekama Savo in Kokro, kjer so nas najprej pozdravili v Zavodu za turizem Kranj in nas popeljali skozi svoje trajnostno naravnane aktivnosti. Med slednjimi je tudi Jenkova rezidenca, ki združuje kulturni in trajnostni vidik ter je dober primer oživitve mestnega jedra. Nastanitev se namreč nahaja v samem mestnem jedru in sledi zero waste načelom upravljanja že od zasnove ter prepleta kulturne navdihe pesnika Jenka. Čeprav je njena velikost majhna (gre namreč za apartma), je lahko dobra motivacija za vpeljavo trajnostnih praks drugim ponudnikom nastanitve tako v domačem okolju kot širše (ponovna uporaba pohištva, promocija lokalnih izdelkov, ločevanje odpadkov, spodbujanje pitja vode iz pipe idr.). Marsikaj smo izvedeli tudi o podzemnem življenju v Rovih pod starim Kranjem, kjer ponujajo doživetje in hkrati skrbijo za varstvo človeške ribice (SOS proteus).
Nismo rabili iti daleč (samo par korakov od mestnega vodnjaka na Glavnem trgu), da bi obiskali tri trgovine – Kr’Zašij, Kr’Štacuno in Rokodelca, ki delujejo pod okriljem Fundacije Vincenca Drakslerja. Malo o zgodovini in več o praksah ponovne uporabe tekstila, šiviljskih popravilih, obnovi pohištva, kotičku še uporabnih malih gospodinjskih aparatov in drugih predmetov iz druge roke, smo izvedeli med obiskom omenjenih trgovin. Naenkrat prepoznaš vrednost starih predmetov in vidiš paleto priložnosti za njihovo ponovno uporabo.
Pot smo nadaljevali proti Bledu, kjer nas je simpatična lastnica Ribno Alpine Resorta popeljala skozi zgodbo začetkov iz leta 2018, ko so se v hotelu lotili uvajanja zero waste ukrepov, in idej za boljše ravnanje ter zmanjševanje odpadkov jim ne zmanjka še danes! Naj omenimo, da vsak mesec teden dni tehtajo in spremljajo odpadke, ki so tudi najboljši pokazatelj situacije ter smerokaz za potrebno ukrepanje. Skrbne meritve odpadkov so pokazale, da se je skupna količina odpadkov prepolovila, prav tako pa se je bistveno zmanjšal delež mešanih komunalnih odpadkov, ki znaša le 10 % od celotne količine ustvarjenih odpadkov. S pravo mero volje in načinom dela so kot prvi prejeli evropski poslovni zero waste certifikat in spet postali pionirji na tem področju. Udeleženci ogleda so bili navdušeni nad “živim laboratorijem” zero waste, ki nas je spremljal na vsakem koraku po hotelu, restavraciji in glampingu. Bodisi preko nagovarjanja prek različnih tabel, simpatičnih lesenih eko otokov za ločevanje odpadkov do postrežbe v restavraciji z manjšimi krožniki, kot smo jih vajeni sicer, saj pravijo “najprej probaj, in če ti je všeč, pridi večkrat”. Tako se izognejo zavržkom hrane, ki bi drugače romali med bio odpadke.
Program ogleda je dopolnila še predstavnica iz Infrastrukture Bled, lokalnega komunalnega podjetja, s predstavitvijo vpliva turizma na nastanek odpadkov, dobrih praks zmanjševanja in ravnanja z odpadki v občinah Bled in Gorje. Slednji sta namreč prvi prejemnici evropskega zero waste certifikata.
Ogled smo zaključili z obiskom lokalne trgovine brez embalaže Na kilo, ki se nahaja na prenovljeni bivši bencinski postaji v osrčju najbolj turističnega mesta v Sloveniji in jo upravlja Zadruga Bled. Kupili smo nekaj domačih dobrot s karseda malo embalaže ali brez in se polni vtisov ter idej vrnili proti domu.
Piše: Žaklina Žnajder, foto: Katja Sreš
