Lieber ohne*

Nagrobne sveče so pogorele, čas je za decembrsko evforijo. Migetajoče, barvite lučke in okraski v nakupovalnih centrih pri malih in velikih otrocih sprožijo val serotoninov, ki bleščeče aranžirana darila kar sami od sebe položijo v nakupovalni voziček. Tudi sama uživam v nakupovanju in občudovanju lepih izdelkov, a zabavo mojih hormonov sreče povzročijo diametralno nasprotne situacije od omenjene. ‘Blig-bling’, kričeče zapakirani izdelki me ne ganejo, zato sem šla po svojo dozo ekstaze v trgovino, kjer so izdelki v svoji ‘naravni obleki’.

Glede na to, da berete zero waste blog, se vam je najbrž že posvetila lučka, da govorim o zero waste trgovini. Ena od štirih dunajskih je bila na vrhu to-do seznama ob obisku avstrijske prestolnice. Izbrala sem najbližjo, do katere sem se lahko po živahni ulici Mariahilfer odpravila peš. Še dobro, da me je gnala tako velika želja po obisku trgovine Leiber ohne, sicer bi se še kaj lahko zgodilo, da bi zavila v enega od kričečih, pisanih malikov potrošniške družbe, ki so stali kot v špalirju do malega, umirjenega endemita na tej ulici.

Že lesen napis nad vrati je dal vedeti, da je Google res dober prijatelj pri raziskovanju neznanih krajev. Paša za oči se je nadaljevala ob vstopu v prostor, ki bi v hipermaketu morda zavzemal kako vrsto polic ali pa še to ne. Čist ambient v vseh pomenih besede so razbijali le sami po sebi pisani izdelki, ki so se razkazovali v velikih kozarcih, dozatorjih in košarah. Zame zagotovo največji ‘highlight’ je bilo maslo brez embalaže in WC papir v kosih. Nakupovalna mrzlica me je zajela skoraj ob vsakem izdelku, še posebej pripomočkih za življenje z manj odpadki, ki jih bomo vsaj nekaj upam da kmalu lahko ponudili tudi na virtualnih policah naše zero waste trgovinice Zelenci.

Ker za takšno trgovino hrepenimo tudi v Sloveniji, sem o vseh pomembnih biznis zadevah izprašala simpatično lastnico Claudio. Saj vemo, naši severni sosedi so že od nekdaj predstavljali ideal za deželo na sončni strani Alp. Pri nas do tega trenutka nimamo ene take trgovine, na Dunaju pa kar štiri. Kaj je recept za njihov uspeh? Po Claudiinih besedah zagotovo lokacija. Lieber ohne se nahaja v neposredni bližini podzemnih železnic in ostalih javnih prevoznih sredstev. Pred odprtjem trgovine, ki ravno ta mesec piha svojo prvo svečko, so se posvetovali tudi z obstoječimi trgovinami – ‘starimi mački’ na dunajski sceni brez embalaže, tesno pa sodelujejo tudi z organizacijo Zero Waste Austria.

Slaba ura nas je ločila do zaprtja trgovine, ki pa ni samevala. V času, ki sem ga porabila za odkrivanje vseh izdelkov, fotografiranje in seveda tudi nakupovanje, se je izmenjalo kar nekaj obiskovalcev, ki niso odšli praznih rok. Najpogosteje nakupujejo žitarice in mlečne izdelke, večina pa jih pride s svojo embalažo. Za vse, ki stopijo v trgovino prvič ali po pomoti, so na voljo papirnate vrečke in lični stekleni kozarčki različnih velikosti. Ker tokrat nisem bila opremljena s svojimi ‘tupperwarekami’, sem si v enega izmed njih nasula svež rožmarin, najboljši suvenir za mojo boljšo polovico, ki v gospodinjstvu skrbi za kulinarične užitke.

*Lieber ohne bi lahko prevedli kot ‘raje brez’. Brez hektike, brez na tisoče prepotovanih kilometrov, brez embalaže. Vabljeni, da se sprehodite še čez fotografije, ki sva jih ustvarili skupaj z Uršo.