Je dom brez odpadkov le za ljudi s polno denarnico?
Marsikdo že zavija z očmi, ko sliši besedno zvezo zero waste. Le nekaj let nazaj, ko smo Ekologi brez meja aktivno delali na vpeljevanju zero waste strategij na različnih področjih (v občinah, lastnih domovih, hotelih, prireditvah …), je komaj kdo vedel, za kaj gre. No, tudi danes, ko nas s tem bombardirajo z leve in desne, ko se s tem nazivom kitijo gostinci, organizatorji prireditev, razni kuharji, da o blogerjih in vlogerjih sploh ne govorimo, to ne pomeni, da zares vejo, za kaj gre. Se pa lepo sliši. In potem so tukaj multinacionalke, ki sicer s svojimi izdelki obilno smetijo svet, a zdaj na valovih uspešnih kampanj na temo skrbi za okolje kujejo dodatne dobičke, ne da bi zares kaj ukrenile. Ampak to so vse zgodbe za kakšno drugo priložnost.
Dom brez odpadkov je afnarija bogatih!
Tokrat bi radi razbili mit, da je vpeljevanje sprememb, ki nas osvobajajo navlake in odpadkov v prvi vrsti namenjeno tistim, ki živijo v izobilju in si lahko privoščijo take modne muhe. Na srečo to ni modna muha, ki bo kar tako odletela in tudi ni drago, kar bomo poskušali na praktičnih prikazih razložiti v nadaljevanju.
Ko se odločimo za spremembe, je prvo pravilo, da se v delo ne zaženemo brezglavo, ampak premišljeno in načrtovano. Kar je uporabno (pa čeprav plastično) uporabljamo naprej, dokler ne porabimo oz. dokler se ne uniči. Šele takrat se podamo v nakup bolj kakovostnih in trajnih alternativ.
Se lahko ujamemo v past »Naredi si sam«?
Ko začnemo korak po korak vpeljevati spremembe, naenkrat ugotovimo, kaj vse se še da narediti in kaj hitro lahko zapademo v drugo skrajnost. Bea Johnson, ki je »kriva«, da se je življenje brez odpadkov v lastnem domu začelo širiti po vsem svetu, je v svoji knjigi Dom brez odpadkov ilustrativno opisala svojo zagnanost za domačo izdelavo raznih kozmetičnih in gospodinjskih pripomočkov. Končna ugotovitev je – da, seveda lahko nekaj stvari delamo tudi sami, a imejmo pred seboj misel, da je uvajanje zero waste načina življenja v prvi vrsti poenostaviti stvari, se razbremeniti nepotrebne navlake, ki nam je kradla čas in ga raje uporabiti za bolj pomembne stvari – kakovostno preživljanje prostega časa z družino, prijatelji, za izobraževanje, potovanje … Vse našteto je za naše življenje bolj pomembno kot zapravljanje časa s šivanjem blazinic za čiščenje ličil iz starih brisač, packanjem povoskanih folij za zavijanje živil ali izdelovanje sirov, skut itd.
Pod črto – zmerno in po pameti!
Kako lahko prihranim?
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj izdelkov, ki jih je tudi iz finančnega vidika pametno zamenjati. Pozor – seveda bo potrebno v to alternativo investirati sredstva. Na prvi pogled se bo zdelo drago, če bomo za trajne izdelke plačali 10 €, ko pa za tiste za enkratno uporabo plačamo 1€. Vendar je prvi izdelek:
- trajen in nam bo služil veliko časa,
- narejen iz kakovostnih materialov, ki nimajo primesi, ki bi škodile našemu zdravju,
- »krivec« da bomo ustvarili manj odpadkov.
Kako smo se lotili prikaza?
V mislih smo imeli povprečno gospodinjstvo, ki še ni uvedlo trajnostnih sprememb v svoj način življenja in redno uporablja izdelke za enkratno uporabo. Za primerjavo smo vzeli izdelke s polic slovenskih trgovcev, ki ne odstopajo ne navzgor ne navzgor po ceni in kakovosti. Pri izračunu uporabe smo se zanašali na izkušnje in pogovore z uporabniki, za podatki ne stoji uradno podprta znanstvena raziskava.
Folije za shranjevanje živil
Izdelek za enkratno uporabo
- Cena: 0,79 €
- Strošek na leto: 9,48 €
- Odpadek: 360 m folije, 12 kosov embalaže (škatla in rolice)
Koliko takšnih pakiranj na leto uporabimo, je seveda odvisno od posameznega gospodinjstva. Eni zelo veliko, drugi manj, a upamo si trditi, da tisti, ki tovrstne folije uporabljajo redno, vsaj eno na mesec.
Alternativa
Naravna, pralna folija iz bombaža in čebeljega voska, ki jo ob primerni negi uporabljamo leto ali celo več.
Cena: 10 € (za 1 kom). Na voljo so v različnih velikostih in pakiranjih.
Prihranek
Prvo leto ni prihrankov v denarju, prihranili pa smo okolju 360 m folije in embalažo. Naslednje leto je prihranek že 100 %, razen če ne investiramo v nabavo večjega števila pralnih folij.
Opomba: tovrstne folije lahko izdelate sami doma, če vam je to v veselje, vam predstavlja izziv in/ali imate na voljo veliko časa. Se pa zgodi, da so ti poskusi in zmote včasih veliko dražji od nakupa originalnega, kakovostnega izdelka. Izbira je vaša.
Plastenke
Kljub temu, da živimo v deželi, ki se lahko pohvali z obilico kakovostne vode, ki je na voljo praktično povsod, jo še vedno marsikdo kupuje v plastenkah. Če se prepoznate v tej skupini, preberite tole:
Izdelek za enkratno uporabo
- Cena 0,35 za 0,5 l plastenko
- Strošek na leto: 126 €
- Odpadek: 365 plastenk
Alternativa
Jeklenička 0,5 l v katero si sproti natakamo vodo je izjemno lahka in nam bo služila dolga leta.
Cena: 20,90 €
Prihranek
V prvem letu približno 106 € v denarju in 365 kosov odpadkov, v naslednjih prihranek 126 €, ki jih lahko porabimo za kaj lepega za našo dušo in telo.
Higienski pripomočki
Predvideva se, da povprečna ženska porabi v svojem življenju 10.000 tamponov. Mi smo bili pri oceni mesečne uporabe bolj skromni in zato preračun na celotno obdobje uporabe kaže manj kot 10.000. Zelo verjetno pa marsikatera ženska uporabi več.
Izdelek za enkratno uporabo
- Škatlica 16 tamponov: cena 2,19 €
- Higienski vložki za enkratno uporabo 12 kosov: 1,69 €
- Strošek na leto: 26,28 € za tampone in 20,28 € za vložke
- Odpadek: približno 190 tamponov in/ali 144 vložkov na leto, ki sodijo med komunalne odpadke in ji ni moč reciklirati.
Alternativa
- Menstrualna skodelica 23,99 €
- Pralni vložki 3 x: 15,99 €
Prihranek
Z enim nakupom trajnih alternativ pokrijemo enoletni nakup izdelkov za enkratno uporabo, v naslednjem letu je prihranek 100%. In ne pozabimo, da vsa naslednja leta vsaj na tem področju ne bomo ustvarjali odpadkov, ki jih ni moč reciklirati.
Za konec
Takšnih izdelkov je še veliko več, kot so na primer otroške plenice, lončki za kavo, vrečke za zamrzovanje živil … V tem kratkem prispevku smo samo na rahlo odstrli pogled na malce drugačen način sodobnega življenja, ki pa je bil ne tako dolgo nazaj povsem logičen in naraven.
Pokazati smo hoteli, da uvajanje tovrstnih sprememb ne predstavlja velikih dodatnih stroškov, na dolgi rok pa predstavlja celo prihranke. To niso prihranki, ki bi nas delali bogate, so pa vsekakor sredstva, ki jih lahko koristno uporabimo za bolj koristne stvari.
Koliko pa smo prihranili samo z vidika plastične embalaže, ki je zaradi alternativ nismo ustvarili? To je z eno besedo neprecenljivo!