06
Dec
2019

Slovenske zero waste občine delajo dobro

Čeprav se poslavlja že leto 2019, pa se želimo za trenutek ozreti še na leto pred tem oz. natančneje, na aktivnosti naših zero waste občin. Članki, v katerih poročamo o kreativnih idejah, pogumnih korakih in ambicioznih ciljih, so iz leta v leto daljši. Pa ne zato, ker bi se mi tako razpisali. Veseli nas, da je v naši mreži vedno več občin, njihove številne aktivnosti pa že dolgo presegajo naše zastavljeno število znakov za besedila na tej spletni strani. 

Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer

Dobre prakse sodelovanja na področju gospodarstva izvaja vrhniški Depo. Sodelujejo namreč s podjetjem Mercator in Lesnina. Od slednjega namreč prevzemajo poškodovane predmete, ki še imajo uporabno vrednost, jih popravijo in jim ponudijo novo življenje. Če spremljate inovativne korake naših občin na poti do manj odpadkov, pa zagotovo niste mogli mimo novice, da v Depoju novo življenje dobijo tudi odslužene avtomobilske zračne blazine, iz katerih izdelujejo čudovite nahrbtnike. Sicer pa Vrhničani še vedno največ uporabnih predmetov dobijo iz Zbirnega centra, njihova kakovost pa je iz leta v leto boljša, prav tako pa narašča letni izkupiček od prodaje teh predmetov. Sistematično se lotevajo tudi širjenja znanja. Tako so že v prvi polovici preteklega leta obiskali večino lokalnih vzgojno-izobraževalnih ustanov ter za odgovorno ravnanje z odpadki in viri navdušili skoraj 1000 mladih. Prakse preprečevanja nastajanja odpadkov pa širijo tudi na organizatorje prireditev, ki je obrodilo simpatično sodelovanje. Depo je Festivalu kave podaril kar 450 skodelic in tako jim je skupaj uspelo najti odlično alternativo za lončke za enkratno uporabo. 

Dogodkov slovenskih zero waste občin se udeležujemo tudi Ekologi brez meja. Foto: Tjaša Jenko.

Ljubljana

Z 68 % Ljubljana dosega največji delež ločeno zbranih odpadkov med vsemi evropskimi prestolnicami. Vendar pa tudi v naši prestolnici opažajo porast količin odpadkov, ki se mu tudi v tej občini med drugimi zoperstavljajo s Centrom ponovne uporabe, kjer v povprečju nove lastnike dobi 185 predmetov na dan, lani pa so uspešno zagnali projekt Babičina izba, s katerim opozarjajo na problematiko zavržene hrane. Komunalno podjetje je v 2018 očistilo tudi 107 divjih odlagališč in iz narave odstranilo kar 550 ton odpadkov. Tudi Ljubljančani apelirajo na organizatorje prireditev. V preteklem letu so tako sodelovali s 66 prireditvami, kjer so poskrbeli za ločeno zbiranje odpadkov. Posebno pozornost namenjajo prireditvam ob veselem decembru, kjer uporaba plastike za enkratno uporabo ni dovoljena. Količine nastalih odpadkov v tem obdobju iz leta v leto padajo, lani pa so ločeno zbrali 19,5 ton bioloških odpadkov in 1,5 ton embalaže. Na pobudo Snage se je več kot 40 trgovcev in gostincev pridružilo pobudi za nadomestitev plastičnih vrečk s trajnimi alternativami, na brezembalažni življenjski slog pa občane navajajo z dvema samopostrežnima prodajnima avtomatoma Bert. Že dlje časa se ukvarjajo z invazivnimi tujerodnimi rastlinami, lani pa so naredili še korak naprej – v zbirnem centru na Povšetovi imajo imajo občani na voljo zabojnike za oddajo 11 vrst invazivk. 

Vse lokacije, kjer je mogoče nakupovati z lastno embalažo, smo zbrali na www.manjjevec.si. Foto: Snaga.

Radovljica

V Radovljici bodo vse tiste, ki smo ‘alergični’ na plastiko, razveselili pitniki za vodo. Čeprav zabojniki za zbiranje oblačil po Sloveniji izginjajo, pa so se Radovljičani odločili za zanimiv korak – zabojnike so postavili v bližini lokalnih osnovnih šol. Še ena smiselna poteza, ki so jo opravili v Komunali Radovljica, je distribucija priročnika za pravilno ločevanje v kampih

Slovenske Konjice

V prvi severovzhodni zero waste občini stavijo na učinkovit nadzor. Tako so v Slovenskih Konjicah v lanskem letu pregledali 865 zabojnikov za odpadke in ugotovili, da največ nepravilnosti na skupnih odjemnih mestih (večstanovanjske stavbe), med mešanimi komunalnimi odpadki pa je še vedno visok delež odpadkov, ki bi jih lahko reciklirali. Z uporabniki komunalnih storitev so komunicirali na zelo inovativen način, in sicer z ozaveščevalnimi nagradnimi radijskimi igrami, za najmlajše pa so pripravili poučno risanko. Še ena novost, ki so jo uvedli v 2018, je postavitev petih zbiralnic za odpadno olje pred večstanovanjskimi stavbami. 

Žalec

Prvič pa lahko poročamo o aktivnostih najmlajše pridružene članice mreže Zero Waste Slovenija. V prvem letu po pridružitvi so tako v Žalcu največ naporov vlagali v ozaveščanje in širjenje informacij o zero waste zavezi ter postavitev osnovne infrastrukture. Mesečno so organizirali zero waste delavnice, poskrbeli za dosledno ločeno zbiranje odpadkov v občinskih prostorih in na javnih površinah. Mesečno so izvajali pregled ekoloških otokov in povzročitelje nepravilnega odlaganja prijavili na inšpektorat. Vpliv turizma na okolje skušajo zajeziti s strategijo razvoja turizma z vključenimi zero waste ukrepi in pravilnikom za sofinanciranje društev, kjer so prav tako izpostavljeni ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov. 

Poročila za občini Bled in Gorje žal še nismo prejeli. Njihove aktivnosti bomo povzeli ob naslednjem pregledu leta. 

Kot smo že poročali prihajajo kar štiri od sedmih občin z več kot 80 % ločenim zbiranjem iz mreže Zero Waste Slovenija. Glede na opisane aktivnosti, prizadevanja in napore ‘naših’ občin nas to ne preseneča. Vsa poročila občin so javno objavljena na tej spletni strani. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja in v mrežo vabimo vse, ki bi si želeli stopiti na zero waste pot. 

You are donating to : Greennature Foundation

How much would you like to donate?
$10 $20 $30
Name *
Last Name *
Email *
Phone
Address
Additional Note
Loading...