Letos se bližnjih spominjajmo brez odpadkov

Prvi november zvečer. Sprehajam se po gozdu nad mestom, malo pod mano je pokopališče. Grobovi se šibijo pod raznobarvnimi svečami, namesto preminulih in prijetnih spominov nanje pa vidim samo eno – plastiko.

»Kako lepo je, kako spokojno,« bi ob nagajivi igri plamenčkov pomislil marsikdo. Pa vendar resnica za to lepoto ni nič drugega kot grda. Celo odurna. Prav vsaka od sveč, ki smo jih z dobrim namenom kupili in v spomin na preminulega bližnjega postavili na njegov oziroma njen grob, bo slej ko prej končala na odpadu. Dejstvo, da je mogoče 90% nagrobne sveče reciklirati, je le obliž na rano – s tem, ko si rečemo »ah, saj bomo dali v reciklažo,« lahko še naprej brez slabe vesti kupujemo ogromne količine plastike, ki bi se ji morali že v fazi nakupa izogniti, s tem pa povzročamo veliko škodo ekosistemu.

Ljudje smo navajeni, da danes vsak praznik zavijemo v tone plastike – dan mrtvih ni nobena izjema. A vprašati se moramo, ali je vredno. Ali se ne moremo svojih bližnjih spominjati na načine, ki so prav tako, če ne še mnogo bolj čudoviti kot nagrobne sveče?

Seveda lahko.

Darujmo. Namesto, da kupujemo sveče, za na pokojnikov grob naberimo šopek svežega cvetja, denar pa raje darujmo v dobrodelne namene – pomagamo lahko društvom za zaščito živali, posameznikom, ki zbirajo sredstva za drago operacijo … Lahko pa, če imamo na »svojem« pokopališču to možnost, podpremo dobrodelno akcijo Manj svečk za manj grobov in s prostovoljnim prispevkom kupimo zastavico, s katero okrasimo grob. Zastavice so izdelane iz okolju prijaznih materialov, tako da nam ni treba skrbeti, da bi z nakupom onesnaževali naravo. »V prvem letu smo jih imeli na plastičnih palčkah, vendar smo že naslednje leto palčke zamenjali za lesene. Poleg navedenega zastavico sestavlja še nekaj malega lepila, da se papir (iz katerega je narejen zgornji del zastavice, op. a.) drži palčke,« pravi Rok Janežič, koordinator Zasavske regije akcije.

Izdelujmo. V počastitev spomina na mrtve se lahko lotimo tudi kakšnega ustvarjalnega projekta. H takšni aktivnosti lahko pritegnemo tudi otroke in jim med ustvarjanjem povemo kakšno zgodbico o pokojniku ter se ga tako zares spominjamo. Izdelamo lahko okolju prijazne figurice iz slanega testa – osnovno slano testo pripravimo tako, da v posodi zamesimo 2 skodelici moke, 2 skodelici fino mlete soli in skodelico vode, po želji pa lahko dodamo še barvo za živila. S figuricami okrasimo grobove.

Posadimo. Tudi to je dober način, da spomin na pokojnika približamo otrokom, poleg tega pa z zasajanjem rastlin skrbimo tudi za čist zrak. Na vrt ali v večji cvetlični lonec posadimo “dedkovo drevo”, za katerega naj otroci skrbijo, zraven pa jim, prav tako kot pri izdelavi figuric, povejmo kakšno zgodbico o umrlem.

Povsem logično je, da želimo ohranjati spomin na osebo, ki nam je bila blizu, vendar nikakor ni prav, da v duhu spomina na mrtve uničujemo okolje za tiste, ki še živijo in tiste, ki še bodo živeli. Pokojnike v svojih mislih raje ohranjajmo s pomočjo drugim in s pomočjo naravi.

Martina Drobne, Zero Waste Hooman