15
Maj
2017

Kozarčkanje III: »Koliko plevela sem pridelala!«

Tako se od marca do oktobra po vsakem obilnejšem dežju hvalim sosedu. Z gospodom Kopačem, najboljšim sosedom, kar si jih lahko predstavljate, sva mejaša na našem zelenjavno-sadnem vrtu in si celo dolgo, vrtičkarskih užitkov in katastrof polno sezono izmenjujeva ugibanja o vremenu, pozebah in škodljivcih, pa tudi priporočila znalcev, ki nama prodajajo sadike. Do zdaj so bili takšni vzkliki o plevelu seveda obarvani s črnim humorjem. Aaaa, seveda me plevel ne moti zato, ker bi hotela imeti vrt kot puščavo, posejano s simetrično razporejenimi glavami solate. Ampak saj vemo: ko se preveč razraste, to ni več hec, ni romantično in niti permakulturno ne. Prej ali slej ga je treba populiti in ga uporabiti: kot zastirko ali kompostni material.

Ali kot hrano.

Danes proti večeru sem šla namreč plet malinjak bolj iz nabiralniških kot čistilnih vzgibov: jutri bo Višnja kot vsako jutro naredila smuti za vso familijo in sadja imamo dovolj, manjka pa nam okusna in vseh dobrot polna zelenina. V pofotkanem kozarcu (če že pišem o kozarčkanju!) so sočni mladi listi predvsem lobode in bršljanaste grenkuljice, pa tudi mrtve koprive, rmana, regačice, malin in mislim, da navadne zvezdice.

Bili so dnevi, ko sem ob pobožnem prebiranju divjerastlinskih gurujev, kot sta Dario Cortese in Nara Petrovič, v izogib stresu lepo zleknjena na kavču premišljevala, kako zdravo bi bilo (vsaj malo bolj) živeti od takšnega nabiralništva. Ampak za vsako stvar pride svoj čas in letošnjo pomlad leto sem v svoje srce (in mešalnik in solatno skledo) sprejela neškropljene plevele z domačega vrta.

To bo zdravja! ☺

Plevelni smuti (foto: Višnja Jerman)

You are donating to : Greennature Foundation

How much would you like to donate?
$10 $20 $30
Would you like to make regular donations? I would like to make donation(s)
How many times would you like this to recur? (including this payment) *
Name *
Last Name *
Email *
Phone
Address
Additional Note
paypalstripe
Loading...