Okolju prijazno praznovanje

Praznovanja, takšna ali drugačna, so čas za veselje in smeh. Čas, ko osebne mejnike delimo s svojimi najbližjimi, pa naj bo to rojstvo otroka, poroka, zagovor diplomskega dela ali rojstni dan. To so tisti dnevi, ki nam pokažejo, da nekaj smo v življenju pa res že dosegli. Pa čeprav smo samo postali za eno leto modrejši. Da pa nasmeh na obrazu narišemo tudi našemu domu, planetu Zemlji, si v prihodnje želim čim več zabav s čim manj odpadki, oziroma če se da, kar brez, prosim.

Pred kratkim sem bila gostja na enem izmed malo večjih praznovanj. V najeti dvorani za slavljenje rojstnega dne nas je bilo približno štirideset gostov. Vzdušje je bilo fenomenalno, prijetno in prežeto z otroškim smehom, zmotila pa me je le ena stvar, ki je sicer zelo pogosta spremljevalka vseh takšnih in drugačnih zabav: vse polno reči za enkratno uporabo. Pa naj začnem. Na mizah so bili pripravljeni plastični lončki in papirnati prtički, pa različni pakirani sokovi in ustekleničena voda. Pivo je bilo na voljo v pločevinkah. Med seboj smo nazdravljali v barvnih plastičnih mini kozarčkih. Na mizi za serviranje so bili v aluminijastih pladnjih na voljo različni hitri prigrizki. Glavno jed, na žlico, so postregli v plastičnih posodah z žlicami za enkratno uporabo. Tudi torto so ponudili na plastičnih krožnikih. Porabili so ogromno aluminijaste folije za zavijanje ostankov za domov. Na koncu praznovanja je bil koš poln najrazličnejših odpadkov, poleg tega pa je tudi vsak od povabljenih v svoj dom odnesel novo zalogo odvečne embalaže.

(foto: Noble House)

Mislim, da prav veliko gostov ni pomislilo na problematiko uporabe vse te plastike in drugih izdelkov za enkratno uporabo. Le zakaj bi, saj to je pa ja najbolj enostaven način za serviranje hrane in pijače na večjih zabavah. Nobenega ekstra pospravljanja in pranja ni, treba je le napolniti vreče za smeti, in odpadki izginejo. Nihče pa se ne vpraša, kje končajo in kaj se z njimi zgodi potem. In ravno to je ena od situacij, ki bi se je vsi morali bolj zavedati. In si prizadevati, da tako v svoje vsakdanje življenje kot v praznovanja vnesemo čim manj škodljivih plastičnih lončkov in krožničkov za enkratno uporabo. To sploh ni tako težko, treba se je le malce bolj organizirati:

• Pijačo lahko strežemo v steklenih kozarcih, hrano pa na keramičnih krožnikih, ki jih sicer uporabljamo doma. Isto velja za jedilni pribor. Če jih kot gostitelj nimamo dovolj doma, si jih lahko izposodimo pri sorodnikih ali drugih gostih. Mislim, da ne bi nihče zavrnil naše prošnje.
• Tudi pladnje za serviranje prigrizkov in piškotov lahko prinesemo od doma, tiste steklene in keramične. Če ne gre drugače, naj bodo kuhinjski pripomočki in servis vsaj iz papirja, bambusa ali drugih materialov, ki jih je mogoče kompostirati.
• Vino lahko kupimo v vinotočih (tja prinesemo svojo embalažo), pivo pa v povratnih steklenicah. Tudi če je to malce dražje, smo že tako prihranili, ko nismo kupili plastičnega pribora, kozarcev in krožnikov.
• Voda iz pipe je v Sloveniji (za zdaj še) pitna, zato ni treba kupovati ustekleničene vode. Za lažje serviranje lahko uporabimo steklene vrče ali steklenice.
• Namesto papirnatih prtičkov lahko uporabimo takšne iz blaga. Vsako gospodinjstvo jih ima ogromno. Kje pa piše, da morajo biti vsi iste barve? J
• Če med zabavo zmanjka krožnikov/kozarcev/jedilnega pribora, jih lahko operemo in postrežemo drugim gostom. Zabavo po navadi vedno organiziramo nekje, kjer je voda dostopna, tako da pranje posode ne bi smelo biti problem.
• Kar zadeva zavijanje hrane, ki je nismo pojedli (torte, piškotov, mesa itd.), pa ima vsakdo od nas doma tiste posodice, v katere shranjuje ostanke živil. Če kot gostitelj nimamo dovolj posodic, poprosimo goste, naj vsak s seboj prinese svojo, da bo dobrote, ki bodo ostale, lahko varno in brez potratne embalaže odnesel domov.

(foto: Pinterest)

Naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč. Kako pa mislite, da je bilo včasih, ko plastičnih izdelkov za enkratno uporabo ni bilo?