Razbijamo mite: spletno nakupovanje je okolju bolj prijazno

Začnimo na drugem koncu. Spletno nakupovanje je bolj prijazno do okolja od tradicionalnih obiskov fizičnih poslovalnic. Ena dostava dobrin na več naslovov v primerjavi z individualnimi prevozi do trgovin zagotovo prispeva k manj izpustom, če … Če tu ne bi bil ta ‘če’ in naše kompleksne nakupne odločitve in potrebe. 

Pa začnimo še dobesedno na drugem koncu. Na drugem koncu sveta. Spletno nakupovanje bi bilo okolju bolj prijazno, če izdelki, ki jih naročamo, ne bi prepotovali na tisoče kilometrov, preden pridejo do naše hišne številke. 

Spletno nakupovanje bi bilo okolju bolj prijazno, če se ne bi odločali za hitre in nujne dostave, ki imajo za kar trikrat večji vpliv na okolje. 

Spletno nakupovanje bi bilo okolju bolj prijazno, če, po podatkih nemške študije, ne bi kar enega od treh nakupov prodajalcu vrnili (letno 250 milijonov paketov samo v Nemčiji). Poleg tega nas je trend hitre mode in hitrega zadovoljevanja potreb pripeljal tako daleč, da v virtualne nakupovalne košarice pogosto zložimo še manjšo/večjo velikost izbranega oblačila za vsak slučaj, ali pa dodatno barvo prenosnega zvočnika, da nam ne bi bilo treba čakati na zamenjavo za idealni izdelek.  

Spletno nakupovanje bi bilo okolju bolj prijazno, če ne bi trgovci večino vrnjenih izdelkov zavrgli. 

Spletno nakupovanje bi bilo okolju bolj prijazno, če bi bili izdelki zaščiteni z embalažo v ravno pravšnji velikosti in po možnosti iz naravnih ali recikliranih materialov. Pri 1,8 milijardah potrošnikov, ki so v 2018 opravili za 2,8 bilijonov dolarjev spletnih nakupov je prilagajanje embalaže za vsak izdelek posebej tako utopično kot zamisel, da bi se lahko ameriški predsednik spreobrnil v okoljskega aktivista. 

S spletnim nakupovanjem zmanjšamo izpuste le, če spletno naročilo nadomesti tri in pol nakupe v fizičnih poslovalnicah, če se hkrati dostavi 25 izdelkov ali če spletni nakup potrošniku prihrani 50 kilometrov poti.

Kaj lahko storimo?

Naše nakupne odločitve imajo vpliv na okolje! Tudi odločitev o tem, kje nakupujemo. Več kot 80 % prebivalcev Slovenije uporablja splet, število posameznikov, ki so ga zamenjali za fizične trgovine pa iz leta v leto raste. Zato je tudi utopična zamisel, da bi prenehali nakupovati v virtualnih prodajalnah, spletni trgovci pa bi z danes na jutri zmanjšali svoj odtis. Vendar pa smo lahko tudi med virtualnimi policami pazljivi in sami poskrbimo, da bo izpust želenega izdelka nižji:

1. Če potrebujemo več izdelkov, naročimo vse skupaj. S tem zmanjšamo količine embalaže in izpuste ob večkratni dostavi transportnih vozil.
2. Tako kot pritisk na fizične trgovce, da poskrbijo za več ponudbe v rinfuzi, lahko apeliramo tudi na spletne ponudnike, da večjo pozornost namenijo embalaži. Pri tem ne smemo pozabiti niti na spletne gigante, kot je Amazon. Kako jih lahko nagovorite? Vpišite se v svoj Amazon račun, v meniju ‘pomoč uporabnikom’ poiščite kontaktni obrazec in zahtevajte, da so vsa vaša bodoča spletna naročila zapakirana minimalno in v bolj trajnostne materiale od plastike. 
3. Tudi spletne trgovce lahko spodbudite k uporabi povratne embalaže. Menite, da se ne da? Sistem Repack dokazuje nasprotno – ponovna uporaba lahko prispeva k 96 % manj transportne embalaže. Vsem dvomljivcem lahko posredujete povezavo do študije primera. 
4. Namesto dostave na dom se odločite za prevzem v poslovalnici ali na kakšnem drugem prevzemnem mestu, ki vam je na poti in ga zagotavlja trgovec. 

Premislite, preden vas zasrbijo prsti na tipkovnici/zaslonu. Še pred tem pa premislite, če nov izdelek resnično potrebujete. Morda lahko popravite starega, si ga izposodite, izmenjate ali kupite iz druge roke. S pametno potrošnjo boste namreč največ naredili za okolje pa tudi za svojo denarnico.