Avtor: Barbara Zorko, dne 10. december 2019, 07:12

Plastika, ena najbolj vročih okoljskih tem zadnje čase, je bila glavni fokus našega dela v letu 2019. Ekologi brez meja smo v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja obiskali podjetji Plastkom in Omaplast, kjer smo spremljali pot plastične folije, plastenke in nagrobne sveče. Ob svetovnem dnevu okolja smo na Strokovni kavarni predstavili rezultate raziskave, s katero smo analizirali embalažo 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v nakupovalnih košaricah potrošnikov. Ker je po naših ugotovitvah polovica izdelkov, ki smo jih zajeli v sklopu raziskave, zavita v nereciklabilno embalažo, smo pripravili embalažni ocenjevalnik, ki omogoča analizo izdelkov z vidika embalaže. Razvili smo tudi enostaven embalažni ocenjevalnik za trgovine, pripravili raziskavo o vrstah plastične embalaže ter razbijali pogoste mite o plastiki.

Plastika naša vsakdanja (foto: Boštjan Selinšek).

Nadaljevali smo delo s slovenskimi zero waste občinami in hoteli. Posebej se je pokazal povečan interes za zero waste korake pri organizatorjih prireditev. Druščini prireditev z manj odpadki se je letos pridružil Pikin Festival, dogovarjamo pa se s celo vrsto drugimi prireditelji, ki mu bodo sledili v prihodnjem letu.

Na poti do manj odpadkov spremljamo kar nekaj slovenskih podjetij. Pomagamo jim pri trajnostni prenovi, implementaciji zelenih in zero waste ukrepov ter ozaveščanju zaposlenih.

Konec maja smo skupaj z našo mrežo Zero Waste Europe gostili študijski obisk. Mednarodna delegacija z vseh koncev Evrope si je prišla ogledati nekaj naših najboljših praks, se seznaniti z bistvom koncepta Zero Waste, lokalnimi strategijami za manj odpadkov in kako lahko naučeno prenesejo v svoje kraje.

Poleti smo izvedli raziskavo o nenaslovljeni oglasni pošti. Gospodinjstvo v Sloveniji prejme povprečno namreč kar 2,6 kg nenaslovljene oglasne pošte na mesec. Poleg količine je pošta problematična tudi z vidika recikliranja, saj vsebuje premalo kakovostnih celuloznih vlaken.

V naravi ostaja še več tisoč divjih odlagališč, na vsakem drugem pa naletimo na gradbene odpadke. To je bil glavni razlog, da smo septembra na strokovnem dogodku Počistimo z gradbenimi in kosovnimi odpadki zbrali strokovnjake z različnih področij ter iskali primere dobrih praks in rešitve za problematiko.

V središče letošnjega dneva Očistimo svet oziroma World Cleanup day 21. septembra smo postavili popis blagovnih znamk odpadkov, ki je pomembno orodje pritiska na proizvajalce. Poročilo o tem, katere odpadke je največkrat moč najti v naravi in kakšnih blagovnih znamk so, smo pripravili tukaj.

Opozarjali smo tudi na problematiko tekstilnih odpadkov in pripravili priročnik za organizatorje izmenjav oblačil ter ozaveščali o zavrženi hrani. V začetku šolskega leta smo pripravili izobraževalna gradiva za slovenske izobraževalne ustanove, ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov pa opozorili na pomen ponovne uporabe ter objavili lokacije turneje predavanj Manj je več.

Novembra smo pričeli s projektom Lesni feniks, kjer smo izvajalec ozaveščevalnih in komunikacijskih aktivnosti. V našo spletno trgovino Zelenci smo dodali cel kup novih uporabnih izdelkov za dom z manj odpadki. Zeleni telefon je obravnaval več kot 30 primerov nelegalnega odlaganja odpadkov in drugih okoljskih kriminalnih dejanj.

Pred kratkim smo praznovali 10. obletnico obstoja društva, v sklopu katere smo tudi prenovili spletno stran in Čist-e-novice, na katere se lahko naročite na naši spletni strani.