Pregled rezultatov za leto 2021/2022 na področju zero waste občin

V letu 2021 se je mreži zero waste občin pridružilo 7 novih, in sicer Mestna Občina Kranj z okoliškimi občinami Naklo, Preddvor, Šenčur in Jezersko ter občini Škofja Loka in Železniki. Na Gorenjskem imamo tako skupaj kar 10 občin, ki so se zavezale k zmanjševanju odpadkov in boljšemu ravnanju z njimi. Dolgoročni cilj je tudi regijsko sodelovanje in optimizacija implementacije zero waste ukrepov na tem območju.

Za novo pridružene občine je to pandemično leto predstavljajo izhodiščno točko in spoznavanje z zero waste konceptom. Že v letu 2022 so se aktivno lotile izvajanja zastavljenih ukrepov iz zero waste strategije. Dogodki v živo so bili spet v polnem teku, zato smo za organizatorje prireditev v različnih občinah izvedli delavnice o zmanjševanju količin odpadkov in boljšem ločenem zbiranju. Nekateri organizatorji so se tega konkretno lotili z uvedbo povratnih kozarčkov, ki so kljub nekaterim izzivom prinesli dobre odzive. Na Škofjeloškem smo spremljali zavrženo hrano, s predstavniki Komunale Kranj pa smo obiskali dobre prakse komunalnega podjetja Contarina v bližini italijanskega Trevisa. 

Kakšen trend kažejo sortirne analize mešanih odpadkov?

Danes se soočamo z velikim izzivom vedno večjih količin odpadkov. Vse komunale od leta 2019 izvajajo sortirne analize, s katerimi določijo sestavo mešanih odpadkov. So predvsem pokazatelj tega, kateri odpadki kljub doseganju visokega deleža ločeno zbranih odpadkov še vedno ostajajo v črnih zabojnikih. Tako na podlagi sortirnih analiz opravljenih v naših zero waste občinah opažamo, da največji delež predstavljajo biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz restavracij (od 7-40 %), za katere vemo, da so tisti odpadki, ki najbolj onesnažijo vse ostale in tako zmanjšajo možnost, da bi bili drugi še koristni odpadki dodatno izločeni. Še vedno je veliko oblačil in tekstila (tudi uporabnega), med drugimi odpadki je bilo največ plenic, ostankov gradbenega materiala, keramike in iztrebkov malih živali (več v: sortirne analize odpadkov pod drobnogledom). To občinam daje odlične smernice, katerim odpadkom se je potrebno še posebej posvetiti in o njih izdatno ozaveščati. 

Ponovna uporaba

Pomembno je, da imajo občani v vsakem lokalnem okolju možnost in prostor, kjer lahko oddajo še uporabne stvari in kjer jih lahko kupijo po ugodnih cenah. S spodbujanjem ponovne uporabe in predelavo rabljenih predmetov namreč preprečimo, da bi ti predmeti predčasno končali na vedno dražjemu odstranjevanju. Zato takšne prakse prinašajo tudi ekonomske prihranke. Hkrati pa ustvarjajo nova delovna mesta, ko so v obliki učnega centra pa spodbujajo še kreativnost in zelene poklice prihodnosti. Ponovno uporabo spodbujajo tudi preko raznih izmenjevalnic (oblačil, knjig, šolskih potrebščin itd.) in knjižnic reči. 

Postavitev kotička za oddajo še delujočih aparatov pred Komunalo Škofja Loka.

Razstava izdelkov enote depo Vrhnika na Ministrstvu za okolje in prostor.

V občinah se v sodelovanju z družbo ZEOS pojavljajo kotički za zbiranje še uporabne električne in elektronske opreme. S tem se spodbuja krožno gospodarstvo na področju e-opreme ter poudarja okoljski in socialni vidik ohranjanja in podaljševanja življenjske dobe aparatov. Večkrat letno občine organizirajo tudi mobilno zbiranje e-naprav. 

Prav tako se bliža rok za obvezno zbiranje odpadnega jedilnega olja in naše občine temu pridno sledijo, zato se zbiralnice kar množijo. Komunala Kranj je uporabnikom v okolici novo nameščenih zbiralnic podelila namenske 2,2 – litrske posode za zbiranje, ki so v pomoč pri ločevanju in oddaji. Sicer pa lahko olje po kuhanju, ko se ohladi, tudi precedimo v poljubno plastično ali stekleno embalažo in jo odnesemo v najbližji zbirni center za odpadke oziroma vsebino zlijemo v ulično zbiralnico odpadnega olja.

Rumeni zabojnik za zbiranje odpadnega jedilnega olja v Naklem.

K uresničevanju ciljev iz zero waste zaveze pomembno prispeva tudi komuniciranje komunalnega podjetja in občin ter vzpostavljanje in gradnja odnosov s ključnimi javnostmi. Temeljni cilj okoljskega ozaveščanja je ustvariti zavedanje, da je vsak posameznik odgovoren za okolje. Ugotavljamo, da obstajajo velike razlike okoljske ozaveščenosti med uporabniki, zato postajajo pričakovanja uporabnikov po komuniciranju vedno bolj specifična in zahtevnejša.

Pregled rezultatov

Kljub vsem izzivom in omejeni izvedbi nekaterih ukrepov so rezultati zadovoljivi, a v primerjavi s prejšnjim letom (2020) izražajo minimalni napredek v določenih občinah. Še vedno pa večina zero waste občin v primerjavi s slovenskim povprečjem izstopa po nižjih količinah nastalih odpadkov in nižjih količin mešanih komunalnih odpadkov. Medtem pa delež ločeno zbranih odpadkov še ni višji od državnega povprečja v vseh zero waste občinah.

Vsi navedeni podatki izvirajo iz poročil in zapisnikov zero waste odborov občin, ki si jih podrobneje lahko ogledate tukaj ter iz Statističnega urada Slovenije, ki pa uporablja drugačno metodologijo, zato podatki za Slovenijo niso v celotni primerljivi z občinskimi.

Piše: Žaklina Žnajder