Aarhuška konvencija je konvencija o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do varstva pravic v okoljskih zadevah. Sprejeta je bila leta 1998 na četrti ministrski konferenci Okolje za Evropo ter tako postala prvi pravno obvezujoči mednarodni dokument, ki je v celoti namenjen spodbujanju razvoja participacijske demokracije. Nevladnim organizacijam je bil prvič v zgodovini priznan partnerski položaj pri oblikovanju in sprejemanju mednarodne pogodbe.
Konvencija govori o sodelovanju posameznikov, nevladnih organizacij in drugih pripadnikov civilne družbe pri sprejemanju odločitev, pomembnih za okolje na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Javnosti zagotavlja pravico do:
- dostopa do okoljskih informacij,
- sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov in
- sodnega varstva v okoljskih zadevah.
Konvencijo je ratificirala tudi Slovenija.
EU te pravice eksplicitno zahteva tudi v Direktivi o odpadkih, kjer pravi, da morajo imeti zainteresirane strani in širša javnost možnost sodelovanja pri pripravi programov in dostop do njih po pripravi. Države zagotovijo, da imajo ustrezne zainteresirane strani, organi in širša javnost možnost udeležbe pri pripravi načrtov ravnanja z odpadki in programov preprečevanja nastajanja odpadkov.
Zakon o varstvu okolja določa, da je v postopku okoljevarstvenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja stranski udeleženec tudi oseba, ki stalno prebiva ali je lastnik nepremičnine na vplivnem območju posega, ter nevladna organizacija, ki ima status delovanja v javnem interesu.
