Zakon kot namen varstva okolja določa spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Med cilji varstva okolja so tudi trajnostna raba naravnih virov, povečanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.
Na področju odpadkov ZVO določa, da mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati vsa pravila, potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov ter predelavo in varno odstranjevanje. Vlada določi pravila, ko velja podaljšana odgovornost proizvajalca. Proizvajalec idelkov mora delno ali v celoti zagotoviti ravnanje z njimi tako, da se spodbuja ponovna uporaba, preprečevanje nastajanja odpadkov ter reciliranje in drugi postopki predelave.
Državni zbor sprejme nacionalni program varstva okolja, v katerem se za obdobje štirih let razčlenijo cilji, usmeritve in naloge na področju varstva okolja. V postopku priprave plana ali drugih aktov, katerih izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, je potrebno pripraviti celovito presojo vplivov na okolje. Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Za obratovanje ali večjo spremembo v obratovanju naprave, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Del vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je elaborat o določitvi vplivnega območja naprave, na katerem bo njeno obratovanje povzročilo obremenitev okolja, ki lahko vpliva na zdravje ali premoženje ljudi.
Ministrstvo mora v postopku za izdajo dovoljenja ali njegovega podaljšanja, javnosti zagotoviti vpogled v vlogo in osnutek odločitve, ter omogočiti izražanje mnenj in dajanje pripomb. Rok je lahko 30 dni. Stranka v postopku je upravljavec. Stranski udeleženec v postopku je lahko tudi oseba, ki stalno prebiva ali je lastnik nepremičnine na vplivnem območju posega, ter nevladna organizacija, ki ima status delovanja v javnem interesu, pod pogojem, da v ustreznem roku vloži zahtevo za vstop v postopek. Ministrstvo o prejemu vloge za okoljevarstveno dovoljenje z javnim naznanilom obvesti javnost potem, ko prejme več kot pet zahtev za priznanje statusa stranskega udeleženca.
ZVO določa, da se v državi izvaja monitoring naravnih pojavov ter stanja in onesnaževanja okolja. Povzročitelj obremenitve mora pri opravljanju svoje dejavnosti zagotavljati obratovalni monitoring vplivov na okolje. Podatke obratovalnega monitoringa mora posredovati ministrstvu in občini na območju katere obratuje.
ZVO kot državne gospodarske javne službe določa tudi sežiganje komunalnih odpadkov, ravnanje z živalskimi odpadki kategorij 1 in 2, zbiranje ter predelava ali odstranjevanje določenih drugih vrst odpadkov. Ti objekti in naprave so infrastruktura državnega pomena. Obvezne občinske gospodarske javne službe na področju odpadkov so zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, njihova obdelava ter odlaganje ostankov predelave odpadkov. Objekti in naprave so infrastruktura lokalnega pomena.
Status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu lahko pridobi društvo, ustanova ali zavod, če njegov ustanovitelj ni država, občina ali druga oseba javnega prava ali politična stranka.